Kje je po vašem mnenju meja med izboljšavo (enhancement) in preobrazbo?

Izboljšave jaz dojemam kot majhne spremembe, ki osebe ne spremenijo, oziroma ji mogoče odvzamejo nekaj let. Da ji nadomestimo volumen, kjer ga je z leti izgubila, zabrišemo gubice. Med izboljšave štejem tudi dvig prsi ali večje posege, ki povrnejo predhodni izgled osebe.

Preobrazba pa je nekaj, kar bolj intenzivno spremeni izgled, recimo operacija (pre)velikega nosu, zmanjšanje in velika povečava prsi, tudi uporaba večje količine polnil, predvsem pri ustnicah, čemur se jaz osebno izogibam.

Delate v estetski kliniki Artisana. Kaj po vašem mnenju dela vašo ekipo in pristop drugačen?

Všeč mi je, da vsi delujemo po enakem principu: manj je več. Tako se spet vrnemo k ‘naravnemu’ izgledu. Sicer smo si osebnostno zelo različni ampak se neverjetno ujamemo in odlično sodelujemo. Vsi imamo poglobljeno znanje na področju obrazne kirurgije, zato veliko teh posegov opravimo v tandemu – vsak gleda na poseg s svoje perspektive, zato se dopolnjujemo.

Predvsem pa imamo v Artisani proste roke pri odločanju in usmerjanju pacientov do želenih terapij, ki jih imamo na voljo res ogromno.

Veliko vaših pacientov omeni, da se pri vas počutijo sproščeno in varno. Kako pomemben je občutek zaupanja v vašem delu?

Mislim, da ne obstaja bolj pomembna stvar kot je zaupanje. Večkrat se mi zgodi, da kdo pride prvič k meni, pa je zadržan, ne ve, ali imam dovolj izkušenj. Tega nobenemu ne zamerim, je normalna reakcija. In tako zanimivo je, kako ta prvi pogovor vpliva in spremeni to zadržanost v zaupanje. Ko prepoznajo vso znanje, ko jim podrobneje razlagam o posegu. Ali pa jim povem, zakaj česa ne bi naredila, se mi zdi da to še bolj cenijo. Tako kot zaupanje, je izjemno pomembna tudi iskrenost.

V zadnjem času se govori o holističnem pristopu k lepoti – ne gre več le za videz, ampak tudi za dobro počutje. Kako to vključujete v svoje delo?

Še nekaj let nazaj so bili vsi estetski posegi nek ‘quick fix’ in to je nekaj kar se je sedaj bistveno spremenilo. Uporaba botoksa nam ne bo pomagala, če nimamo ustrezne nege kože, če ne uporabljamo sončne kreme. Globinski hidratorji kože ne bodo imeli takšnega učinka, če se ne hidriramo z vodo. Vse to je med sabo povezano in zelo sem vesela, da je biti čim bolj zdrav naš nov ‘trend’. Upam samo, da se spremeni v način življenja.

Zato pri holističnemu pristopu k lepoti ne govorimo več toliko o spremembah videza, kakor o izvajanju terapij, s katerimi vlagamo v kožo, obraz ali telo, s katerimi podaljšujemo čas do operacij. Ki jih mogoče zaradi tega sploh ne bomo potrebovali.

Kje vidite prihodnost estetske medicine, bolj v minimalnih posegih ali v naprednih kirurških tehnikah?

V prihodnosti vidim razcvet regenerativne medicine – veliko vlaganja v kvaliteto kože, v hidracijo, ohranjanje visokega nivoja kolagena in elastina, poudarek na dolgoročni skrbi za ohranjanje celostnega zdravja.

Kirurške tehnike so že sedaj zelo napredne, sem pa mnenja, da se jih bodo ljudje posluževali tudi v kasnejših starostnih obdobjih. 

Kateri kirurški posegi so trenutno med vašimi pacienti najbolj iskani – in zakaj mislite, da?

Top trije iskani posegi so: blefaroplastika; ker je poseg in okrevanje hitro, rezultat pa dramatično izboljša in pomladi obraz. Kar pogosto jo je sicer potrebno kombinirati še z dvigom obrvi.

Drugi so povečave prsi; te operacije so bile vedno med bolj popularnimi, meni pa je všeč predvsem to, da vidim vedno več pacientk, ki si želi majhnih povečav. Ob tem imam tudi občutek, da to res delajo zase, da ni to pritisk družbe.

Tretje pa so tako imenovani ‘mommy makeover-ji’, kjer hkrati opravimo korekcijo prsi in trebuha. Tukaj mislim, da se ženske lažje zaupajo drugi ženski, kot pa moškemu kirurgu.

Ste opazili več zanimanja za moške paciente? Kako se njihovi cilji razlikujejo od ženskih?

Pri moških je seveda zanimanja manj, vendar to občutno raste. Opažam, da večkrat pridejo s svojimi partnerkami, predvsem ker so pri lastnih ženah in z lastnimi očmi videli razbijanje tabuja plastične kirurgije; da ni vse umetno in iznakaženo, da so rezultati lahko res izjemni. 

Pri moških pogosteje poudarjamo njihovo moškost, z ojačanjem brade in spodnje čeljusti. Večina prihaja tudi na botoks, kjer moramo biti pri aplikaciji pazljivi, pri moškem rada pustim kakšno gubico več.

Kako poteka prvi posvet v Artisaninem kirurškem oddelku, od prvega stika do končne odločitve za poseg?

Zelo pomemben je ta prvi stik s človekom. Mislim, da je nujno, da se iz obeh strani začuti dobra energija, tako se formira zaupanje. Je en od predpogojev za uspešno operacijo. Jaz predoperativnih pogovorov ne jemljem zlahka. Gre za velike posege, zato se je potrebno natančno pogovoriti o pričakovanjih in zapletih. Šele, ko sem prepričana, da oseba to razume, gremo stopničko naprej. Vedno se mi zdi pametno, da damo čas za razmislek, saj je posvet lahko poln novih informacij, ki jih je potrebno predelati. Nekteri se za poseg odločijo hitro, nekateri po nekaj mesecih. Vsem damo priložnost za svojo časovnico.

Katere napačne predstave imajo pacienti najpogosteje, ko pridejo na posvet?

Jaz se soočam predvsem z dvema napačnima predstavama; ena je ta, da je vse mogoče narediti, ne glede na anatomske omejitve obraza ali telesa – se pravi gre za nerealna pričakovanja. Večkrat mi pacienti pokažejo slike, kakšen rezultat si želijo. Vendar je potrebno vedno upoštevati individualno anatomijo – včasih je rezultat lahko takšen kot na sliki, večkrat pa žal ne.

Druga napačna predstava pa je drug ekstrem; ljudje se bojijo, da bodo izgledali umetno, napihnjeno, iznakaženo. To izhaja iz slabo opravljenih posegov, pretiravanj, neizkušenosti izvajalcev oziroma neprimerno usposobljenih izvajalcev. Ker sem pri posegih tudi sama konzervativna, mi takšni pacienti odgovarjajo, saj si ponavadi želijo manjših popravkov, kjer ni bojazni, da bi izgledali kakor koli izumetničeno.

Kaj bi svetovali tistim, ki o posegu razmišljajo, a jih je še vedno strah?

Absolutno bi jim svetovala posvet. Potrebno je razčistiti, od kje prihaja strah. Mogoče gre za nekaj povsem banalnega? Ali pa bi si želeli imeti občutek varnosti, pa ga od koga drugega niso dobili. 

Posvet tudi ni prav nič zavezujoč, zato ga predlagam vsakemu, ki razmišlja o posegu. Za odgovore na vsa vprašanja, za razčistit dileme, za predloge.

Kako se kot kirurginja soočate s trendi družbenih omrežij, kjer je “popolnost” pogosto nerealna?

Zelo me boli, ko vidim to obsedenost s popolnostjo. Še posebno, kadar je ta ‘popolnost’ posledica nerealnih filtrov in ko so takšne vsebine usmerjene v najstnike in najstnice, osebe, ki so v ranljivih letih, ko se še iščejo, ko še niso samozavestne in samozadostne osebe. 

Spoštujem pa zvezdnike in zvezdnice, ki iskreno govorijo o posegih in tudi v denarnem vložku, ki ga za to porabijo. Da se ne sprenevedamo, da se zvezdniki kar ‘rodijo popolni’.

Kaj za vas osebno pomeni lepota – in kako se ta definicija spreminja z leti?

Lepota se zame ne spreminja z leti. Lep človek je zame lahko star dvajset ali sedemdeset let. Jaz mislim, da se narobe izražamo, ko uporabljamo besede ‘lepotni posegi’. Sem absolutno proti operacijam, ki so narejene za vse po istem kopitu. Zagovarjam popolnoma individualno obravnavo vsakega. Ne pomnim, kdaj je k meni prišla kakšna oseba, da ne bi bila na nek način lepa. Moja naloga pa je, da tisto najlepše poudarim.

Ta individualni prostop v tujini poimenujejo Omakase operacije (Omakase izhaja iz japonščine / japonskih restavracij in pomeni – kuharjeva izbira), da kirurg po lastni presoji in izkušnjah predlaga kombinacijo posegov, ki so za osebo najbolj primerni. To je nekaj, kar želim ponuditi svojim pacientom.

Ali lahko kirurški poseg dejansko pozitivno vpliva na samozavest in kje so meje tega učinka?

Odločitev za poseg mora izhajati iz iskrene želje po spremembi, ki ni neka kratkotrajna muha. O tem se s svojimi pacienti veliko pogovarjam. Na operacijo ste pripravljeni, če vas nekaj moti vsak dan in razmišljate samo o tem. Takšne operacije dajo tudi iz psihološkega vidika najboljše rezultate. Seveda se z operacijo dvigne samozavest, s tem pride do notranjega miru, zadovoljstva s samim sabo.

Ne smemo pa z operacijo reševati psiholoških težav. Nekdo, ki ima objektivno lepo potezo, ki jo hoče z operacijo spremeniti, z izidom ne bo nikoli zadovoljen, ker ni težava v anatomiji, ampak v glavi. Tudi s temi pacienti moramo biti iskreni, jim to razložiti. 

Se vam zdi, da se slovenski trg estetske medicine približuje svetovnim standardom?

Opažam, da postajamo bolj odprti do estetske medicine, smo pa še skoraj ‘svetlobna leta’ za svetovnimi standardi. V tujini so se nekako že otepli tega negativnega prizvoka plastične in estetske kirurgije tudi zaradi tega, ker pacienti o svojih izkušnjah iskreno govorijo. 

Smo bili pa Slovenci vedno med bolj kozervativnimi, zato je za pričakovati, da bomo te stvari sprejemali bolj počasi.

In za konec: katera misel vas spremlja pri delu s pacienti in jo vedno nosite s sabo v operacijsko dvorano?

Definitivno odgovornost. Odgovornost do človeka, ki mi je zaupal svoje življenje, telo, obraz. Zato se vedno maksimalno potrudim.