Metropolis in leto 2026: film, ki je pred skoraj sto leti razmišljal o naši prihodnosti
Ko danes gledamo film Metropolis, je občutek nenavaden. Ne zato, ker bi videli prihodnost, kot se je zares zgodila, ampak zato, ker gledamo svet, ki se je že leta 1926 spraševal o istih dilemah, kot mi danes.
Ko danes gledamo film Metropolis, je občutek nenavaden. Ne zato, ker bi videli prihodnost, kot se je zares zgodila, ampak zato, ker gledamo svet, ki se je že leta 1926 spraševal o istih dilemah, kot mi danes: kdo ima moč, kdo dela, kdo odloča in kakšno vlogo ima pri vsem tem tehnologija. Metropolis je eden tistih redkih filmov, ki ne zastarajo. Ne zaradi posebnih učinkov, ti so danes seveda zgodovinski, temveč zaradi vprašanj, ki jih odpira. In prav zato se o njem znova govori tudi v kontekstu leta 2026.
Mesto prihodnosti, razdeljeno na dva svetova
Metropolis prikazuje futuristično megamesto, v katerem prebivalci zgornjega sveta živijo v razkošju, svetlobi in vrtovih, medtem ko delavci v podzemlju neprestano upravljajo ogromne stroje, ki mestu omogočajo obstoj. Gre za izrazito vertikalno razdelitev družbe, dobesedno in simbolno. Film zelo jasno pokaže, da tehnološki napredek sam po sebi ne pomeni napredka za vse. Stroji so veličastni, mesto je spektakularno, toda človeška cena, ki jo za to plačuje delavski razred, je ogromna. Ta ideja ni tehnična napoved prihodnosti, temveč socialna diagnoza, ki ostaja presenetljivo aktualna tudi danes.
Kaj je Metropolis presenetljivo dobro “zadel”
Če Metropolis primerjamo z dejanskim letom 2026, hitro ugotovimo, da film ni bil prerok v smislu konkretnih tehnologij. Ni napovedal pametnih telefonov, interneta ali umetne inteligence. Je pa izjemno natančno ujel nekaj drugega: dinamiko moči.
Film predvidi, da bo prihodnost zaznamovana z vedno večjimi sistemi, ki jih večina ljudi ne razume v celoti, a je od njih popolnoma odvisna. Danes to niso več parni stroji in turbine, temveč podatkovni centri, algoritmi, platforme in globalne infrastrukture. Stroj ni več viden, vendar je vseprisoten.
Eden najbolj ikoničnih elementov filma je humanoidni robot Maschinenmensch, ki prevzame podobo Marie in postane orodje manipulacije množic. Čeprav leta 2026 nimamo popolnih mehanskih človeških dvojnikov, je ideja tehnološke “kopije”, ki lahko vpliva na javnost, izjemno aktualna. Ne kot robot iz kovine, temveč kot podoba, glas ali informacija.
Kje se je film zmotil, ali pa je ostal v svojem času
Metropolis si prihodnost predstavlja kot en sam, centraliziran industrijski organizem. V realnosti se je svet razvil drugače. Namesto enega velikega stroja imamo mrežo manjših, povezanih sistemov, ki delujejo globalno in hkrati lokalno. Naša prihodnost je bolj razpršena, bolj digitalna in manj monumentalna, kot si jo je predstavljal Lang.
Prav tako film verjame v dramatičen, skoraj revolucionaren preobrat, v en sam trenutek razsvetljenja in sprave. Resnični svet se spreminja počasneje, skozi dolgotrajne procese, konflikte, zakonodaje in kulturne premike. Metropolis je mit, realnost pa je bolj fragmentirana.
Kako in kdaj
Metropolis je režiral Fritz Lang, eden najvplivnejših evropskih režiserjev 20. stoletja. Film je nastajal med letoma 1925 in 1926 v studiih Babelsberg v Nemčiji, premiero pa je doživel januarja 1927 v Berlinu. Producent filma je bil Erich Pommer, ena ključnih oseb takratne nemške filmske industrije. Scenarij je napisala Thea von Harbou, Langova takratna žena in dolgoletna sodelavka. Pomembno dejstvo: Metropolis ni zgolj “navdihnjen” po knjigi, temveč temelji na romanu Metropolis iz leta 1925, ki ga je von Harbou napisala prav z namenom, da bo služil kot osnova za film. Knjiga in film sta torej nastajala vzporedno, kot del iste vizije.
Zakaj se Metropolis povezuje prav z letom 2026
V izvirni različici film nikoli izrecno ne določi natančnega koledarskega leta, v katerem se zgodba odvija. Govori o “prihodnosti”, ne o datumu. Vendar pa so nekatere kasnejše izdaje in distribucije filma, predvsem v zgodovinskih povzetkih in restavriranih verzijah, zgodbo časovno umestile v leto 2026. Prav ta podatek se je skozi desetletja prijel v popularni kulturi. Zato danes pogosto slišimo trditev, da je Metropolis “napovedal leto 2026”, čeprav gre v resnici za simbolno prihodnost, kakršno si je lahko predstavljala industrijska Evropa dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Metropolis ni film o tem, kako bo videti tehnologija, ampak o tem, kako se bo ob njej obnašal človek. Njegovo ključno sporočilo, da mora biti “posrednik med glavo in rokami srce”, danes zveni skoraj presenetljivo sodobno.
Prav zato Metropolis sto let pozneje ne deluje kot zastarela fantazija, temveč kot ogledalo. Ne pokaže nam prihodnosti, kakršna je, temveč prihodnost, kakršne se je človeštvo že takrat balo. In v marsičem se ti strahovi, čeprav v drugačni obliki, leta 2026 še vedno zdijo zelo resnični.
