Od vsakodnevnih navad do znanstvenih dokazov: kaj v ustni higieni res deluje? Pogovor z asist. dr. Romano Mance Kristan, dr. dent. med. spec. parodontologije
V soboto, 10. januarja 2026, smo se v Radisson Blu Plaza Hotelu Ljubljana udeležili strokovnega izobraževanja iTOP Recall, namenjenega iTOP inštruktorjem in vsem, ki se v praksi ukvarjajo z individualno oralno preventivo. Program dogodka je bil v celoti posvečen osvežitvi znanja, praktičnim delavnicam in poglobljenemu razumevanju osnov ustne higiene, od pravilne izbire medzobnih ščetk do vloge zobne nitke, običajnih in električnih zobnih ščetk ter preventive pri parodontalni bolezni. Celoten dogodek je bil organiziran s strani znamke Curaprox.
V okviru dogodka smo se pogovarjali z asist. dr. Romano Mance Kristan, dr. dent. med., specialistko parodontologije, ki je na izobraževanju sodelovala kot predavateljica in strokovna sogovornica. Pred kratkim je doktorirala, njeno delo pa že vrsto let združuje klinično prakso, raziskovalni pristop in izobraževanje na področju preventive in parodontologije.
V pogovoru smo se dotaknili tem, ki se marsikomu zdijo samoumevne, v praksi pa predstavljajo največje izzive: zakaj osnovna ustna higiena pogosto zataji, kje pacienti najpogosteje delajo napake, kakšna je dejanska vloga medzobnih ščetk in zobne nitke ter zakaj je parodontalna bolezen pogosto tiha in dolgo neopažena. Spregovorili smo tudi o pomenu preventive, praktičnega učenja in individualnega pristopa ter o tem, zakaj znanje, ki ga pacient dobi pravočasno, pogosto pomeni razliko med zdravimi zobmi in dolgotrajnimi zapleti.
Na današnjem programu ste večkrat govorili o osnovah ustne higiene, ki se posameznikom mnogokrat zdijo samoumevne. Zakaj so ravno te v praksi velikokrat največji izziv?
Ker pacienti oziroma ljudje na splošno v resnici nikoli niso dobili pravih navodil o tem, kako pravilno čistimo zobe. Če so nekaj videli ali prebrali, se morda nečesa naučili v otroštvu in potem čistili na takšen način. Po tem principu nam takšne stvari postanejo navada. Mislimo, da delo opravljamo kot smo se naučili in znanja ne obnavljamo. Saj veste, kako je, ko nam nekaj preide v navado, navada je železna srajca in takšni smo ljudje.
Pred kratkim ste doktorirali. Kako je raziskovalno delo vplivalo na vaš pogled na vsakodnevno klinično prakso ali obratno?
Pravzaprav ne vem, ali je moje raziskovalno delo vplivalo na klinično prakso – prej bi rekla, da je bilo ravno obratno. Menim, da imam celo prednost, ker imam za sabo že toliko prakse in sem šla z vsem tem znanjem v raziskovalno delo. O nekaterih stvareh zdaj razmišljam drugače kot prej. Vse, kar v praksi delam, želim pogledati tudi z vidika znanstvene podprtosti in dokazov ter razumeti, zakaj je nekaj tako. Dejansko se mi ob tem odpre še kakšno dodatno vprašanje.
Veliko poudarka je bilo na dogodku namenjenega medzobnim ščetkam. Zakaj so prav te pogosto ključni manjkajoči člen v ustni higieni večine ljudi?
Zato, ker večina ljudi očisti samo vidno ploskev zoba. Če jemo trdo hrano, se vidne ploskve zob do določene mere očistijo tudi same. V medzobnem prostoru pa tega »samočiščenja« ni, zato se tam nabira največ oblog.
Ravno zato se poraja vprašanje, zakaj je zobna nitka sploh koristna, če uporabljamo medzobno ščetko. Kot pravi stroka, je odgovor morda manj enostaven, kot si predstavljamo?
Zobna nitka je načeloma uporabna le v določenih primerih. Predvsem v sprednjem delu ustne votline, kjer so zobje drugače oblikovani. Drugačen je medzobni kontakt med zobmi zadaj in spredaj. Uporabna je tudi tam, kjer so medzobni prostori preozki in medzobne ščetke ne moremo uporabljati. Lahko bi rekli: »Super, enostavno uporabljajte zobno nitko,« vendar je njena uporaba precej bolj kompleksna. Če želi nekdo zobno nitko uporabljati pravilno in si pri tem ne ustvarjati škode, je izziv posameznika tudi pravilno naučiti. Ostale pripomočke lahko pacientu v ordinaciji demonstriramo neposredno v ustih – mu pokažemo, kako, kje in zakaj se nekaj uporablja. Pri zobni nitki pa je to težje, saj jo moram demonstrirati na sebi, pacient pa težje razume, kaj želim pokazati in kakšen rezultat želim doseči.
Veliko ljudi verjetno misli, da svoje zobe čistijo pravilno. Kje po vašem mnenju najpogosteje pride do težav?
Zagotovo največkrat pri čiščenju medzobnih prostorov. Pacienti v najboljši veri, da delajo dobro, pogosto nimajo izbranih ustreznih pripomočkov. Prav tako jim morda nihče ni pokazal pravilne tehnike čiščenja. Zato lahko pride do težav, čeprav so prepričani, da delajo vse pravilno.
Na programu ste se dotaknili električnih zobnih ščetk. Kdaj imajo te dejansko prednost pred klasičnimi zobnimi ščetkami?
Pomembno se je zavedati, da so električne zobne ščetke različne. Ene delujejo po mehanskem principu, druge tudi s soničnim učinkom. V osnovi je to stvar prioritete in tega, kaj je posamezniku bližje. So pa izjemno koristne pri pacientih s fiksnimi ortodontskimi aparati, kjer je čiščenje zelo zahtevno. Prav tako pri gibalno oviranih osebah ali pri tistih, ki imajo določena obolenja in težko uporabljajo ročno zobno ščetko, ter v primerih, ko pri ustni higieni pomagajo svojci.
Bolezni zob in dlesni so pogosto tihe in neopazne. Kaj je po vašem mnenju prvi alarm, na katerega bi morali biti pozorni?
Vsekakor krvavenje dlesni. Velikokrat ljudje ob krvavenju ne vedo, kaj je pravzaprav narobe, vendar krvavenje dlesni sporoča, da nekaj ni v redu. Težava se pojavlja pri kadilcih, saj pogosto nimajo nobenih vidnih znakov parodontalnebolezni, dokler ta ne napreduje – takrat pa je pogosto že prepozno. Nikotin namreč zoži žile in spremeni strukturo površinskega epitelija, zato so tkiva videti bolj čvrsta. Kadilci včasih pridejo k nam s težavo, da so nenadoma izgubili več zob, pred tem pa niso opazili nobenih znakov. Gre lahko za proces, ki se je razvijal dalj časa, vendar ga niso zaznali. Če povzamem: krvavenje dlesni je alarmantno, ni pa nujno, da je ob tem že prisotna parodontalna bolezen.
Zavedati se moramo, da se parodontalna bolezen večinoma začne pri dlesnih in lahko traja tudi 10 ali 15 let, preden pride do večjih težav. Mlajši organizem to pogosto še kompenzira. Starejši kot smo in več kot je dejavnikov tveganja, hitreje lahko bolezen napreduje tudi do kosti.
Kako danes vidite vlogo preventive? Je ta še vedno podcenjena?
Absolutno. Tudi med nami, zdravniki. O preventivi v času študija praktično ne slišimo veliko, niti v času specializacije. Pa sem na področju, kjer je preventiva izjemno pomembna. Pacientu s tem, ko mu pokažemo, kaj in kako mora delati, damo znanje za celo življenje.
Sodelujete z znamko Curaprox, kjer sodelovanje temelji na preventivi. Kako pomembno je to povezovanje med stroko, industrijo in vami osebno?
Zelo pomembno, predvsem zato, ker poslušajo naše izkušnje. Ne gre za to, da bi nam nekdo vsiljeval pripomoček, ki ne ustreza tehniki. Če potrebujemo mehko zobno ščetko, se razvije mehka zobna ščetka. Če rečemo, da potrebujemo manjšo glavo ali daljši ročaj, se to tudi naredi. Povemo, kaj deluje in kaj ne ter kaj je treba spremeniti. To je tisto, kar šteje, ko želimo ljudem ustno higieno resnično približati.
Delujemo z roko v roki, tudi projekt iTOP in individualna oralna preventiva sta del tega. Vedno poudarjamo individualni pristop, skupaj z ustreznimi pripomočki. Pripomoček mora imeti tri lastnosti: mora biti enostaven za uporabo, učinkovit in – kar je najpomembneje – ne sme povzročati škode.
Na dogodku smo videli tudi praktične delavnice. Je takšno praktično učenje po vašem mnenju nenadomestljivo?
Po mojem mnenju je to edini pravi način učenja. Ko pacientu rečem, da ne sme biti grob pri ščetkanju, v resnici ne ve, kaj s tem mislim. Šele ko mu to pokažem, lahko razume. Enako velja za položaj ščetke ali občutek pritiska. To so stvari, ki jih je treba pokazati. Tudi pri medzobnih ščetkah je tako – če niso pravilno izbrane, nimajo učinka ali pa lahko povzročijo škodo. Ne učimo se samo mi, temveč to znanje prenašamo naprej na paciente.
Kaj bi si želeli, da pacienti razumejo še preden pride do resnejših težav z dlesnimi ali zobmi?
Ljudje se pogosto ne zavedajo, kako zelo pomembno je pravilno čiščenje zob. Večina bolezni zob in obzobnih tkiv nastane izključno zaradi neustreznega čiščenja. Nekateri se zobozdravnika tudi bojijo, a ni se treba bati zobne ščetke – veliko lahko naredimo sami. Preventiva je pogosto usmerjena predvsem v otroke, nato pa se v obdobju odraščanja zanemari. Poleg tega se tehnike in pripomočki razvijajo. Če je bil nekdo nekoč učen ščetkati od dlesni proti zobem, je to veljalo v času trših ščetk – danes so priporočila drugačna.
Če bi morali izbrati en sam preventivni ukrep z največjim dolgoročnim učinkom, kateri bi to bil?
Ščetkanje z medzobno ščetko.
Foto: Nejc Pernek
