»Fotografija mora biti tako dobra, da postaneš lačen«
Peter Irman je profesionalni fotograf, ki je svojo strast našel v kulinarični fotografiji. Verjetnost, da se vam bodo ob pogledu na katero od njegovih fotografij začele cediti sline, je velika, ker zna iz še tako povprečne jedi pričarati prave fotografske mojstrovine. Res pa je, da mu pogosto ni treba prav dosti »čarati«, saj se pred njegovim fotoaparatom velikokrat znajdejo kulinarični presežki najbolj znanih chefov.
Peter Irman je profesionalni fotograf, ki je svojo strast našel v kulinarični fotografiji. Verjetnost, da se vam bodo ob pogledu na katero od njegovih fotografij začele cediti sline, je velika, ker zna iz še tako povprečne jedi pričarati prave fotografske mojstrovine. Res pa je, da mu pogosto ni treba prav dosti »čarati«, saj se pred njegovim fotoaparatom velikokrat znajdejo kulinarični presežki najbolj znanih chefov.
S fotografijo se Peter Irman ukvarja že več kot dvajset let, od samega začetka pa ga privlači prav fotografiranje hrane. »Z osnovami kulinarične fotografije sem se srečal, ko sem še delal pri Deanu Dubokoviču, žal pa je slovenski trg premajhen, da bi kot fotograf živel le od tega. Hrana je – poleg portretov – moja najljubša zvrst fotografije, a če si pri nas profesionalni fotograf, moraš slikati vse, od mode do (korporativnih) portretov in drugih stvari, ki jih naročniki pričakujejo od tebe,« pravi.
Prijateljuje in sodeluje z večino slovenskih kuharskih mojstrov
V svoji karieri je sodeloval z večino slovenskih chefov, med katerimi izpostavi Tomaža Kavčiča iz Gostilne pri Lojzetu oz. dvorca Zemono, Igorja Jagodica (restavracija Strelec), Janeza Bratovža (JB Restavracija), Boštjana Trstenjaka (restavracija Cubo) in Tadeja Dolinarja (Altroke). Velik vtis nanj sta naredila tudi chef Ippei Uemura, ki velja za ambasadorja japonske kulinarike v Franciji in dela v restavraciji Tabi v Marseillu, in Christian Le Squer, executive chef v pariškem hotelu George V., ki ima tri Michelinove zvezdice. Oba je spoznal preko fotografiranja za kulinarični vodnik Gault & Millau, s katerim sodeluje vse odkar so prisotni v Sloveniji, sodeluje pa tudi pri srbski izdaji.
»Sem tudi hišni fotograf številnih hotelov, za katere skrbim za kulinarične fotografije. Med njimi so na primer Austria Trend Hotel Ljubljana, Hotel Slon in City hotel, več kot petnajst let sem fotograf revije Pet zvezdic, sodelujem pa tudi z različnimi blagovnimi znamkami in agencijami. Poleg tega so bile moje fotografije hrane objavljene tudi v katalogih večjih slovenskih trgovcev, med katerimi so E.Leclerc, Mercator in Lidl Slovenija,« našteje.
Bistveni sta svetloba in kompozicija
Pri fotografiranju hrane ga najbolj pritegnejo lepe in barvite jedi, čeprav po drugi strani rad ustvarja tudi bolj dramatične, celo nekoliko temačne slike, pri katerih rad uporabi posebne učinke, kot je na primer dim. »Pri fotografiranju hrane je, poleg kompozicije, bistvena svetloba. In pa seveda sam styling hrane. Boljši chefi za to vedno poskrbijo sami, delal pa sem tudi že z različnimi odličnimi stilistkami hrane,« pravi.
Na vprašanje, kaj je zanj pri kulinarični fotografiji najtežje, odgovori, da je to težnja, da je vsaka jed videti vrhunsko. »Dejstvo je, da so naše oči tiste, ki ‘kupujejo’. Vsaka slika mora biti zares dobra – tako dobra, da boš postal lačen, ko boš gledal hrano, ki je na njej,« pojasni v smehu.
Nekaj nasvetov za ljubiteljske fotografe
Verjetno se prav s situacijo, da fotografija preprosto »ni dovolj dobra«, vsaj občasno sooči tudi vsak, ki je kdaj želel fotografirati svoje kosilo in sliko objaviti na Instagramu. Zanima nas, ali ima za takšne ljubiteljske fotografe kakšen profesionalni nasvet. »Nasvetov, ki jih lahko upoštevajo tisti, ki so bolj nevešči fotografije, je kar nekaj. Med drugim bi vam svetoval, da nikoli ne slikajte na močnem soncu in da pazite na sence. Pri kulinarični fotografiji je bistveno, da je jed osvetljena od zadaj – fotografi temu pravimo ‘backlight’, saj se tako na sliki ustvarijo kontrasti. Poleg tega hrano slikajte čim bolj od blizu ali pa z vrha in veliko pozornosti namenite kompoziciji. Potem pa samo še pazite na ostrino in na čim bolj mirno roko in zagotovo vam bo uspelo,« pravi.
Foto: Peter Irman