Ko je Pepsi zavrnil Coca-Colino skrivnost: resnična zgodba o industrijskem vohunjenju, ki se je končala z nepričakovano integriteto
Leta 2006 se je zgodil eden najbolj nenavadnih in odmevnih trenutkov v zgodovini t. i. »cola wars«, dolgoletnega rivalstva med družbama Coca-Cola in Pepsi. V središču zgodbe ni bila nova pijača ali oglaševalska kampanja, temveč poskus industrijskega vohunjenja, ki bi lahko spremenil ravnotežje moči med dvema največjima proizvajalcema brezalkoholnih pijač na svetu. Namesto tega pa je razkril nekaj povsem nepričakovanega: mejo, ki je Pepsi ni bil pripravljen prestopiti.
Leta 2006 se je zgodil eden najbolj nenavadnih in odmevnih trenutkov v zgodovini t. i. »cola wars«, dolgoletnega rivalstva med družbama Coca-Cola in Pepsi. V središču zgodbe ni bila nova pijača ali oglaševalska kampanja, temveč poskus industrijskega vohunjenja, ki bi lahko spremenil ravnotežje moči med dvema največjima proizvajalcema brezalkoholnih pijač na svetu. Namesto tega pa je razkril nekaj povsem nepričakovanega: mejo, ki je Pepsi ni bil pripravljen prestopiti.
Poskus prodaje skrivnosti za 1,5 milijona dolarjev
Junija 2006 je uslužbenka Coca-Cole, Joya Williams, ki je delala kot administrativna pomočnica na sedežu podjetja v Atlanti, skupaj z dvema sostorilcema poskušala prodati zaupne poslovne informacije konkurenčnemu podjetju Pepsi. Williamsova je iz Coca-Cole odnesla interne dokumente in celo fizične vzorce izdelkov v razvoju, ki še niso bili javno predstavljeni.
Skupina je stopila v stik s PepsiCo in ponudila prodajo teh informacij za skupno 1,5 milijona ameriških dolarjev. V začetni fazi je Pepsi prejel pismo, v katerem se je pošiljatelj predstavil kot visoki uslužbenec Coca-Cole in ponudil »zelo zaupne« informacije o prihodnjih izdelkih.
Pepsi je storil nepričakovano potezo
Namesto da bi izkoristil priložnost, ki bi lahko pomenila strateško prednost pred največjim tekmecem, je Pepsi nemudoma obvestil Coca-Colo. Coca-Cola je nato skupaj s PepsiCo stopila v stik z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI).
FBI je organiziral tajno operacijo. Agent se je predstavljal kot predstavnik PepsiCo in se srečal z osumljenci, ki so mu v zameno za denar predali zaupne dokumente in vzorce. Med operacijo je agent skupini izročil 30.000 dolarjev kot del dogovorjenega plačila, kar je omogočilo zbiranje dokazov za kazenski pregon.
Aretacije in obsodbe
Julija 2006 so oblasti aretirale Joye Williams ter njena sostorilca Edmunda Duhaneya in Ibrahima Dimsona. Zvezno sodišče jih je kasneje obtižilo za krive zarote za krajo poslovnih skrivnosti. Joya Williams je bila leta 2007 obsojena na osem let zapora. Njena sostorilca, ki sta priznala krivdo in sodelovala s preiskovalci, sta prejela krajši zaporni kazni. Primer je postal eden najbolj znanih primerov industrijskega vohunjenja v sodobni ameriški poslovni zgodovini.
Rivalstvo, ki ima svoje meje
Primer je pritegnil veliko pozornosti tudi zato, ker je PepsiCo ravnal drugače, kot bi mnogi pričakovali v kontekstu enega najbolj znanih poslovnih rivalstev na svetu. Rivalstvo med Coca-Colo in Pepsi sega desetletja nazaj in vključuje oglaševalske bitke, cenovne vojne in boj za globalni tržni delež. Kljub temu se je Pepsi odločil, da ne bo izkoristil nezakonito pridobljenih informacij. Namesto tega je sodeloval s Coca-Colo in organi pregona, kar je omogočilo razkritje in kaznovanje storilcev.
Takratni predstavniki PepsiCo so jasno povedali, da podjetje ne podpira neetičnega ali nezakonitega ravnanja. Podobno je tudi Coca-Cola javno pohvalila PepsiCo za njihovo ravnanje in sodelovanje.
Dogodek iz leta 2006 ostaja pomemben primer v poslovni zgodovini, saj kaže, kako pomembna je zaščita poslovnih skrivnosti in kako resno podjetja jemljejo industrijsko vohunjenje. Hkrati pa je razkril tudi redko videno plat korporativnega sveta, trenutek, ko je konkurenčno podjetje postavilo zakonitost in etiko pred potencialno strateško prednost.
