Ko ženska naredi prvi korak: zgodba Whitney Wolfe Herd, ki je iz bolečine ustvarila imperij Bumble
Ko je Whitney Wolfe Herd leta 2014 stopila iz pisarn Tinderja, je za sabo pustila več kot le službo, pustila je okolje, ki jo je zaznamovalo, a tudi naučilo, kako ne želi delovati. Bila je stara komaj petindvajset let, a že je vedela, da želi preoblikovati način, kako ljudje komunicirajo, se spoznavajo in gradijo odnose. Iz izkušnje, ki bi marsikoga zlomila, je ustvarila zgodbo o moči, ki jo danes pozna ves svet: Bumble.
Ko je Whitney Wolfe Herd leta 2014 stopila iz pisarn Tinderja, je za sabo pustila več kot le službo, pustila je okolje, ki jo je zaznamovalo, a tudi naučilo, kako ne želi delovati. Bila je stara komaj petindvajset let, a že je vedela, da želi preoblikovati način, kako ljudje komunicirajo, se spoznavajo in gradijo odnose. Iz izkušnje, ki bi marsikoga zlomila, je ustvarila zgodbo o moči, ki jo danes pozna ves svet: Bumble.
Whitney se je rodila 1. julija 1989 v Salt Lake Cityju, v družini, ki je spodbujala samostojnost in pogum. Že med študijem na Southern Methodist University je kazala podjetniško žilico, ustanovila je dobrodelni projekt, s katerim je prodajala bambusove torbe, da bi pomagala območjem, ki jih je prizadelo izlitje nafte v Mehiškem zalivu. Toda resnični preobrat je prišel, ko se je vključila v svet tehnologije in postala ena od prvih članic ekipe Tinderja. Kot podpredsednica marketinga je bila odgovorna za strategijo, ki je aplikacijo popeljala med najhitreje rastoče na svetu. Prav ona je s kampanjami na ameriških fakultetah ustvarila “viralni učinek”, zaradi katerega se je Tinder spremenil v globalni fenomen.
Toda uspeh ni prinesel miru. Leta 2014 je Wolfe Herd zapustila Tinder po burnem sporu in vložila tožbo zaradi spolnega nadlegovanja in diskriminacije. Svet je takrat prvič slišal njeno ime, ne kot še eno ime iz Silicijeve doline, temveč kot mlado žensko, ki se je odločila spregovoriti. Namesto da bi se umaknila, se je odločila, da iz bolečine ustvari nekaj novega.
Skupaj z ruskim podjetnikom Andreyem Andreevom, ustanoviteljem Badooja, je decembra 2014 lansirala aplikacijo Bumble. Ideja je bila preprosta, a revolucionarna: v heteroseksualnih ujemanjih prvi korak naredi ženska. “Zakaj bi vedno čakale?” je rekla Whitney. “Če lahko ženskam damo pobudo, jim damo moč.” To ni bila le zmenkarska aplikacija, bila je manifest.
Bumble je v nekaj letih postal globalni fenomen. Poleg zmenkov je ponujal še Bumble BFF, namenjen iskanju prijateljev, in Bumble Bizz, profesionalno mrežo, ki je ženskam pomagala graditi kariero. V svetu, kjer so aplikacije pogosto sinonim za površnost, je Bumble vztrajal pri spoštovanju, varnosti in enakovrednosti.
Februarja 2021 je Whitney Wolfe Herd zapisala zgodovino. Ko je Bumble šel na borzo Nasdaq, je stala pred stavbo v rumeni obleki, barvi svoje blagovne znamke, z dojenčkom v naročju in nasmehom, ki je povedal več kot tisoč besed. Tistega dne je postala najmlajša samoustvarjena milijarderka na svetu. Ženska, ki je zgradila prostor, kjer imajo ženske prvi korak, je zdaj vodila podjetje, ki ga je ustvarila po svoji meri.
Njena vizija pa nikoli ni bila zgolj o zmenkih. Želela je spremeniti digitalno kulturo. “V resnici ne gre za to, da bi iskali ljubezen, gre za to, da gradimo spoštovanje,” je dejala. Pod njenim vodstvom je Bumble postal več kot aplikacija, postal je gibanje, ki je redefiniralo odnose, moč in samopodobo žensk v svetu tehnologije. Danes Whitney Wolfe Herd ostaja ena najvplivnejših žensk v tehnološki industriji. Njena zgodba dokazuje, da iz najtežjih poglavij lahko zrastejo največje ideje.
