»Moda je zame predvsem prostor ustvarjalne svobode«
Modni oblikovalec Matic Veler je na Ljubljanskem tednu mode predstavil kolekcijo, v kateri raziskuje povezavo med energijo, svetlobo, naravo in sodobno tehnologijo. V pogovoru razkriva, kako so nastajale njegove nekonvencionalne kreacije, zakaj ostaja zvest eksperimentiranju in kaj po njegovem mnenju slovenski modi danes najbolj manjka.
Matic Veler s svojim ustvarjanjem presega klasično razumevanje oblačil. V njegovem svetu se moda prepleta z umetnostjo, tehnološkim eksperimentiranjem in ročnim delom, značilen del njegovega oblikovalskega izraza pa je tudi tehnika laserskega izreza. Za letošnji Ljubljanski teden mode je pripravil kolekcijo, ki raziskuje energijo prihodnosti ter odnos med naravo, tehnologijo in človekom. Z njim smo se pogovarjali o navdihih za novo kolekcijo, ustvarjalni svobodi in izzivih, s katerimi se danes srečujejo modni oblikovalci. Dotaknili smo se tudi slovenskega modnega prostora, vse hitrejšega spreminjanja trendov in pomena ohranjanja lastne identitete.
Ljubljanski teden mode je za nami. Nam lahko zaupate, kaj ste želeli predstaviti s kolekcijo?
Za letošnji Ljubljanski teden mode sem pripravil kolekcijo, ki raziskuje povezavo med modo, energijo, svetlobo in sodobnimi tehnologijami. Izhodišče kolekcije je energija prihodnosti, ki jo skozi oblačila interpretiram na nekoliko bolj umetniški in eksperimentalen način. Na modni brvi so bile predstavljene kreacije z izrazitimi silhuetami, organskimi strukturami in zanimivimi teksturami. Pomembno vlogo imajo igra svetlobe, odsevi in materiali, ki se spreminjajo glede na gibanje telesa. Tudi tokrat ostajam zvest svoji prepoznavni tehniki laserskega izreza, s katero ustvarjam kompleksne strukture in tridimenzionalne učinke.
Kakšna je zgodba vaše nove kolekcije in kaj je bilo glavno izhodišče zanjo?
Glavno izhodišče nove kolekcije je energija kot nekaj nevidnega, a hkrati vseprisotnega, kar nas povezuje, premika in spreminja. Navdih sem črpal iz naravnih pojavov, predvsem svetlobe, oblakov in njihovega nenehnega spreminjanja, ter jih povezal s sodobnimi tehnologijami in idejo energije prihodnosti. Zanimalo me je predvsem, kako lahko nekaj tako abstraktnega, kot je energija, prevedem v obliko, material in gibanje. To se v kolekciji odraža skozi organske strukture, plastenje, odseve svetlobe in kontraste med mehkimi, fluidnimi materiali ter bolj izrazitimi, skoraj arhitekturnimi elementi. Kolekcija tako ni zgolj interpretacija energije v modnem smislu, ampak tudi raziskovanje odnosa med naravo, tehnologijo in človekom.
Od kod ste črpali navdih pri ustvarjanju kolekcije? So vas navdihovali materiali, arhitektura, umetnost ali kaj drugega?
Navdih pri ustvarjanju pogosto prihaja iz povsem vsakdanjih trenutkov, opazovanja okolice in stvari, ki na prvi pogled nimajo neposredne povezave z modo. Zelo me zanima, kako lahko določeno idejo ali vizualni vtis prenesem v nekaj, kar je mogoče nositi. Pri tem me ne navdihuje nujno konkretna arhitektura ali umetniško delo, temveč predvsem možnosti, ki jih ponujajo različni materiali in tehnike njihove obdelave.
Velik del ustvarjalnega procesa temelji na eksperimentiranju in ročnem delu. Pri tej kolekciji sem med drugim uporabljal zrcalni pleksi, iz katerega sem z laserskim izrezom ustvaril posamezne elemente, nato pa vsakega posebej ročno oblikoval in krivil s pomočjo vročega zraka. Gre za precej zamuden postopek, ki zahteva veliko natančnosti in potrpežljivosti, vendar omogoča ustvarjanje unikatnih, skoraj kiparskih oblik. Prav ta preplet sodobne tehnologije in tradicionalnega ročnega dela me pri oblikovanju najbolj zanima. Čeprav pri ustvarjanju uporabljam napredne tehnologije, je za končni rezultat še vedno ključna človeška roka, ki vsakemu kosu doda svojo posebnost.
Vaše kreacije pogosto presegajo klasično razumevanje oblačila. Kako se ta pogled odraža v novi kolekciji?
Pri svojem delu vedno izhajam iz kreativnosti, ki mi je pri oblikovanju najpomembnejša. Ne želim se omejevati zgolj na klasično razumevanje oblačila ali na to, kaj je trenutno modno oziroma komercialno zanimivo. Pomembno mi je, da imam svobodo raziskovanja, eksperimentiranja in razvijanja novih idej, tudi če te na prvi pogled delujejo nekoliko nenavadno ali nepričakovano.
Tudi v novi kolekciji sem želel premikati te meje. Nekatere kreacije so zasnovane skoraj kot nosljive skulpture, pri katerih telo postane del celotne kompozicije. Zanima me, kako lahko z različnimi materiali, tehnikami in konstrukcijami ustvarim nekaj, kar presega običajno obliko oblačila. Verjamem, da je prav kreativnost tista, ki daje modi dodano vrednost. Zame je pomembno, da kolekcija izraža neko idejo, vzbudi čustva ali preseneti gledalca. Moda je zame predvsem prostor ustvarjalne svobode, kjer lahko združujem različna znanja, materiale in pristope ter ustvarjam nekaj novega.
Kaj ste želeli, da obiskovalci začutijo, ko so na tednu mode prvič videli vašo novo kolekcijo?
Predvsem sem si želel, da kolekcija v obiskovalcih vzbudi občutek presenečenja, radovednosti in navdušenja. Rad imam tisti trenutek, ko človek vidi nekaj nepričakovanega, nekaj, kar ga za trenutek ustavi in spodbudi k razmišljanju. Ne želim si, da bi obiskovalci opazovali zgolj posamezna oblačila, temveč da bi celotno predstavitev doživeli kot posebno vizualno izkušnjo. Pomembno mi je, da kolekcija v ljudeh prebudi domišljijo in jim pokaže, kako neomejena je lahko kreativnost. Ni nujno, da je vsak kos všeč vsakomur, veliko pomembneje se mi zdi, da vzbudi neko reakcijo in ne ostane neopažen. Če so obiskovalci z modne revije odšli z občutkom, da so videli nekaj drugačnega, in si zapomnili določene podobe, bom svoj namen dosegel.
Kako danes gledate na slovensko modno industrijo?
Slovenska modna industrija ima zagotovo veliko potenciala in talentiranih ustvarjalcev. Osebno najraje spremljam prav študentske modne revije, kjer se mi zdi, da je prisotne največ iskrene kreativnosti, drznosti in eksperimentiranja. Mladi oblikovalci še niso toliko omejeni s komercialnimi pričakovanji, zato si pogosto dovolijo več svobode pri izražanju in raziskovanju novih idej.
Seveda razumem, da se z vstopom na trg stvari spremenijo. Oblikovalci morajo svoja oblačila tudi prodajati, zato postaneta nosljivost in komercialni vidik pomemben del ustvarjanja. Kljub temu pa v modi velikokrat pogrešam prav tisto drznost in kreativnost, zaradi katerih me je moda sploh začela zanimati.
Zame je moda tudi fantazija. Mora navdihovati, presenečati, vzbujati čustva in včasih tudi provocirati. Oblačil, ki zgolj opravljajo svojo osnovno funkcijo, imamo že dovolj. Ne potrebujemo še več uniform, temveč nove ideje, drugačne poglede in ustvarjalce, ki si upajo premikati meje. Verjamem, da je prav to tisto, kar daje modi njen pravi pomen in vrednost.
Kaj se je v vašem ustvarjanju v zadnjih letih najbolj spremenilo in kaj ostaja vaša stalnica?
Mislim, da sem v zadnjih letih predvsem postal bolj premišljen pri svojem ustvarjanju. Z izkušnjami sem pridobil boljši občutek za materiale, konstrukcijo in sam proces nastajanja kolekcije. Danes se tudi bolj zavedam vseh praktičnih vidikov oblikovanja, od produkcije do izvedbe, kar pa ne pomeni, da želim zaradi tega omejevati svojo ustvarjalnost.
Moji stalnici zagotovo ostajata kreativnost in želja po eksperimentiranju. Še vedno me najbolj navdušuje proces raziskovanja, ko iz neke začetne ideje postopoma nastane nekaj povsem novega in nepričakovanega. Prav tako ostaja prepoznaven del mojega oblikovalskega izraza tehnika laserskega izreza, ki jo skozi leta razvijam in uporabljam na vedno nove načine.
Morda je največja sprememba prav v tem, da danes bolje razumem, kako svoje ideje tudi uresničiti, ne da bi pri tem izgubil ustvarjalno svobodo. Še vedno pa me vodi ista radovednost kot na začetku, želja po ustvarjanju nečesa, česar še nisem videl ali naredil.
Veliko govorite o tem, da mora biti ustvarjanje iskreno in osebno. Kako pomembno je to za vas danes?
To mi je danes morda še pomembneje kot na začetku ustvarjalne poti. Verjamem, da mora oblikovalec skozi svoje delo izražati predvsem sebe, svoj pogled na svet, svoje ideje in občutke. V času, ko smo vsakodnevno izpostavljeni ogromni količini podob, trendov in informacij, se mi zdi še toliko pomembneje, da ohraniš svojo identiteto in ne poskušaš zgolj slediti pričakovanjem drugih. Sam najraje ustvarjam takrat, ko imam popolno svobodo in ko me vodi lastna radovednost. Seveda so pri delu prisotni tudi kompromisi, sploh pri komercialnih projektih in sodelovanjih, vendar se vedno trudim, da v njih ohranim del svojega oblikovalskega jezika.
Mislim, da ljudje začutijo, kdaj nekaj nastane iz iskrene želje po ustvarjanju in kdaj je narejeno zgolj zato, da bi ugajalo. Zame uspeh ni samo v tem, da je nekaj lepo ali dobro sprejeto, temveč predvsem v tem, da lahko za svojim delom stojim in v njem še vedno prepoznam sebe.
Moda je vse hitrejša in vse bolj usmerjena v trende. Kako težko je danes ostati zvest lastni estetiki?
Mislim, da je danes to precej velik izziv, predvsem zaradi hitrosti, s katero se spreminjajo trendi, in nenehnega pritiska, da moramo ustvarjati nekaj novega. Družbena omrežja so ta proces še dodatno pospešila. Nekaj, kar je danes zanimivo in aktualno, je lahko že jutri pozabljeno. V takšnem okolju je zelo enostavno izgubiti svoj ustvarjalni izraz in začeti slediti temu, kar trenutno pritegne največ pozornosti. Sam se s trendi ne želim preveč obremenjevati. Seveda spremljam, kaj se dogaja v modi, vendar me veliko bolj zanima razvijanje lastnega oblikovalskega jezika. Verjamem, da mora estetika oblikovalca izhajati iz njegove osebnosti, zanimanj in načina razmišljanja, ne pa iz trenutnih pričakovanj trga.
Zdi se mi tudi, da smo danes že nekoliko prenasičeni z oblačili in podobami. Zato ne vidim smisla v ustvarjanju nečesa zgolj zato, ker je trenutno moderno. Veliko pomembneje se mi zdi ustvariti nekaj, kar ima svojo identiteto in vrednost tudi takrat, ko določen trend že zdavnaj mine.
