»Nimam običajnega delovnika, kar štejem za velik dosežek v življenju«

Senka Umek, verjetno najbolj znana kot žena DJ Umeka, je uspešna podjetnica in organizatorka dogodkov. Aktivna je na Hvaru, kjer več kot deset let vodi projekte s področja marketinga in organizacije dogodkov. Za SaMMozavestno je ekskluzivno razkrila, da razvija svojo modno znamko Amalu, vzporedno pa začenja z dnevnimi zabavami z elektronsko glasbo, ki bodo temeljile na zdravju, športu in dobrem počutju.

Slovenska javnost vas pozna predvsem kot ženo DJ Umeka, a v resnici ste veliko več kot to. Kaj vas najbolj zaposluje te dni?

Najprej najlepša hvala, ker ste opazili, da sem »veliko več kot le žena« (smeh). Ja, v resnici je moja glavna dejavnost povezana z organizacijo dogodkov in marketingom. Že več kot deset let sem v polni meri aktivna na Hvaru, kjer sem imela tudi svoj butik. Omenjeno storitev izvajam za zelo velikega naročnika, poleg tega pa pripravljam ideje za promocijske izdelke, merchandise, za drugega manjšega naročnika. Te dni smo ravno zaključili s poletno sezono.

Vse leto pa delujem kot povezava med menedžersko ekipo iz Nemčije in mojim možem. Skrbim za veliko aktivnosti v ozadju, med drugim za logistiko in operativo, uradno pa sem tudi njegova booking agentka za regijo.

Pa tudi to še ni vse, kajne?

Res je. Po naravi sem zelo aktivna in tako sem se letos lotila treh dodatnih projektov, pri čemer sta dva skupna z Urošem. Eden bo javnosti zelo kmalu znan – gre za odprtje nove brivnice s poslovnim partnerjem, ki je na našem tržišču v tem izredno uspešen. Model brivnice bo res zelo drugačen; gre za tip urbane kulture, v katerem bo združitev Edisa in Uroša skupaj s partnerkama pravi zadetek v polno. Tudi drugega projekta sem se lotila z možem, a o tem še ne bi javno spregovorila, naj povem le, da sega na področje razvoja elektronske glasbe. Tretji projekt je izključno moj, in sicer vzpostavljam svojo lastno blagovno znamko Amalu. Ustvarjala in organizirala bom dnevne brezalkoholne zabave z elektronsko glasbo, ki bodo rahlo športnega pridiha.

Dnevne zabave z elektronsko glasbo in športnih pridihom? To se sliši zelo inovativno. Lahko poveste kaj več?

Če si ljudje želijo plesa med dnevom, predvsem pa zabave brez alkohola – mimogrede, poskrbljeno bo za slastne in zdrave koktajle –, potem bodo zanje zagotovo odlična izbira. V sklopu tega razvijam tudi blagovno znamko oblačil, saj sem se lotila ustvarjanja klasične športne linije oziroma oblačil za aktivne. Če razložim natančneje, gre za kose oblačil, ki so primerni prav za takšen tip zabave, a v resnici za veliko več, saj se jih lahko uporablja za športni trening ali pa tega istega združimo z večernim dodatkom in dobimo poseben »party look«. Takšna oblačila se mi zdijo zelo zanimiva tudi za didžejke, tako da bomo videli, v katero smer se bo ta blagovna znamka razvijala. Poudarjam, da ste prvi, ki ste uradno izvedeli za tale moj projekt, tako da sem kar malo živčna, v kakšno smer se bo vse to razvijalo (smeh).

Ali nam lahko izdate še kakšno podrobnost o delu za lokal Hula Hula na Hvaru, kjer ste skrbeli za organizacijo dogodkov, marketing in promocijske izdelke. Kako je prišlo do tega ter koliko časa in kako je potekalo vaše sodelovanje?

Res je, to sodelovanje je trajalo več kot deset let, pri čemer je do njega prišlo po naključju. Na Hvaru sem se znašla v sklopu Ultra festivala, kjer smo se spoznali z lastniki in v pogovoru ugotovili, da si želijo biti bolj aktivni na področju marketinga. Pripravila sem vizijo in strateški načrt, ki se mi je zdel najbolj primeren glede na njihove želje, potrebe in (z)možnosti. Partnerjema je bila zadeva izredno všeč, bila sta navdušena in tako smo se zmenili za sodelovanje. V tistem času sem imela pop-up trgovino v Ljubljani in zastopništvo za hrvaško blagovno znanko Elfs v Sloveniji, tako da sem se v naslednjem letu odločila to isto odpreti tudi na Hvaru.

Kakšno pa je življenje na Hvaru? Predvidevam, da v Hula Huli ne obstaja t. i. tipičen delovnik in da ste morali tam preživeti kar nekaj mesecev vsako leto?

Bilo je krasno, hvaležna sem, da sem uspela zaživeti pravo otoško življenje tudi sama in ga še naprej živim v poletni sozoni; to traja vse od leta 2012.

Kot velik dosežek v življenju pa si štejem prav dejstvo, da nimam običajnega delovnika. Nisem oseba, ki ima rada klasičen delavnik, saj ne maram stalno ponavljajoče nedinamične rutine. Pogosto delam ob urah, ko velika večina ne dela, in obratno.

Po navadi sem na Hvaru preživljala celotno sezono in dodatnih pet mesecev, v Ljubljani pa sem bila okoli tri mesece. Zadnja leta se je to nekoliko spremenilo in na Hvaru preživim približno štiri mesece.

Za kaj vse pa ste skrbeli v omenjenem hvarskem lokalu?

V resnici sem najprej uredila celostno grafično podobo, ker moram reči, da sem se na začetku soočila z izredno slabim stanjem. Nekako sem postala tudi njihova predstavnica za odnose z javnostmi, saj so bili zaradi priljubljenosti lokala mediji neprestano na otoku. Žal pa je do mojega prihoda veliko pomembnih informacij javnosti ostalo skritih, saj niso imeli osebe, primerne za tovrstno komunikacijo; to se je z mojim prihodom končno spremenilo.

Potem smo začeli intenzivno sodelovati z distributerji pijač, ustvarjati dogodke in preko njih začenjali tudi z oglaševanjem. Odločila sem se za izdelavo lastne hišne revije, kar smo ponavljali kakšnih sedem let zapored. Revije smo na plaži delili gostom in na ta način širili glas o znamki lokala po vsem svetu. Za tiste čase je bila to zelo dobra marketinška poteza, moram priznati. Tu se delo ne konča, saj sem postavila in vodila družbena omrežja, se povezovala z drugimi klubi po svetu in še bi lahko naštevala.

Ker je Hvar destinacija za številne slavne ljudi, me zanima, ali je kdo od njih obiskal tudi bar Hula Hula?

Kar precej jih je bilo, drži. Beyonce in Jay-Z sta dolga leta najbolj odmevala, nato Michael Jordan, Magic Johnson, Keira Knightley, Bono, pevec U2, nekaj princev in drugi.

Zasledila sem, da ste bili tudi urednica revije o prestižnem življenjskem slogu F&M (Ferarri in Maserati). Ali nam lahko zaupate malo več o poslovnem modelu tega medija?

Ta medij, namenjen članom  avtomobilskega kluba Ferrari-Maserati, danes sicer ne obstaja več, a kar nekaj let sem bila njegova urednica. Ker sem pred tem dolga leta sodelovala z revijo Drive and Style – zanje sem pisala članke, tržila, se dogovarjala z oglaševalci in podobno –, me je znanec predlagal vodilnim v tem klubu in z veseljem sem se odzvala. Z njimi sem organizirala tudi gostovanje članov na Hvaru, tako da imam same lepe spomine na ta medij.

Magistrirali ste iz modnega marketinga. Ste torej imeli ambicije tudi na področju mode?

Na ekonomsko fakulteto – smer marketing sem se vpisala izključno zato, ker sem si želela študirati modni marketing. Žal pa je bilo in je še vedno to v Sloveniji nemogoče. Moja nadaljnja študijska pot v Milano se je v tistem času rahlo zapletla, a sem imela pozneje na fakulteti srečo, da sem imela krasno profesorico in mentorico, dr. Ireno Vida, ki me je v modni marketing usmerjala že pri diplomski nalogi in pozneje tudi pri magistrski, za kar sem ji izredno hvaležna. Takrat v Sloveniji ni bilo nobenega modnega medija, kar se danes sliši precej neverjetno, sama pa sem si želela ustvariti prvi slovenski modni portal. Vanj sem vložila veliko truda in časa, a žal me je močna modna agencija poteptala in prevzela projekt, ki pa pozneje nikoli ni bil v resnici uspešen. Danes sem zelo vesela, da smo spremenili trg in imamo nekaj uspešnih medijev na tem področju. Ker trenutno nisem ravno aktivna v modnem marketingu, začenjam pogrešati ta svet in zato se je tudi pojavila želja o ustvarjanju lastne znamke Amalu.

Od vaše poroke z DJ Umekom v SNG Opera in balet Ljubljana bo kmalu že šest let. Kakšni so vaši spomini na ta »projekt«, ki je bil verjetno prav tako zahteven?

Najlepši (smeh). Zaradi poklicne deformacije sem se težko prepustila glavnemu organizatorju, ki mi je pomagal soustvarjati moj najlepši pravljični dan, tako da je bilo tudi malo stresno, seveda (smeh). Ampak najina poroka je bila zares velik projekt – seveda najprej projekt ljubezni, nato pa zahteven organizacijski projekt, ki pa je več kot uspel in imava na ta dan najlepše možne spomine.

Kako pa je videti skupno življenje z enim od najbolj priznanih didžejev na svetu?

Izredno dinamično, z ogromno medsebojnega usklajevanja urnikov in pretežno mojega prilagajanja njemu – poleti pa obratno. Živiva in delava ogromno na poti oziroma izven stalnega naslova, tako da bi rekla, da nama predvsem ni nikoli dolgčas. Kljub temu, da so zabave po navadi glasne in divje, je doma vse to drugače – predvsem mirno.

Kot ste omenili na začetku, Umeku pomagate pri organizaciji nastopov. Kako zahtevno je to delo? Katera znanja in veščine vam pridejo prav pri tem poslu?

Glede na to, da sem bila že prej aktivna na področju organizacije dogodkov, je bila to nekako logična poteza. Ni težko, je pa zahtevno in včasih stresno, ker imaš na eni strani roke in pravila, želje promotorjev, na drugi strani pa umetnika, s katerim živiš (smeh). K sreči ima Uroš razvito tudi poslovno žilico, ampak priznam, da pogosto pretehta tudi umetniški duh in posledica tega je stresna situacija za vmesni člen, torej mene.

Ali možu pomagate tudi pri skrbi za spletno stran, družbena omrežja, pojavnost, modnih podvigih in drugih marketinških aktivnostih?

Midva se res ogromno pogovarjava in deliva mnenja, upoštevava nasvete eden drugega, tako da je težko reči, da na omenjenih področjih ni nič mojega vpliva, pa vendar sva hkrati tako svobodna, da si dopuščava izražanje lastne kreativnosti. Ko z nekom živiš in delaš, je težko popolnoma neupoštevati mnenje eden drugega, predvsem ko gre za par, ki se spodbuja in raste skupaj na vseh področjih.

Ali imate še kakšne (skrite) želje na poslovnem področju?

Najmočnejša je seveda tista, ki sem vam jo izdala malo prej. Še naprej si želim finančne in časovne neodvisnosti ter možnost nadaljevanja dinamičnega načina poslovanja. Želim si uspešnosti zadanih projektov, a si kljub velikemu številu teh želim tudi čas zase in moje bližnje – izredno sem navezana na družino in prijatelje, tako da je čas z njimi zame zelo pomemben.

Piše: Kaja Kovič

Foto: osebni arhiv, Marko Ocepek, Damira Kalajzič

Update cookies preferences