Odmevi besede, šepet harfe: poetični večer, kjer se glasba in literatura srečata v tišini

9. Zimski festival bo v začetku februarja pokazal tudi svojo bolj intimno, poetično plat. Med velikimi koncertnimi večeri bo prostor namenil zbranosti, poslušanju in notranjemu doživetju. Literarno-glasbeni recital Ivana pripoveduje – harfa odzvanja ni klasičen koncert niti gledališka predstava, temveč subtilno srečanje treh umetniških glasov – besede, glasbe in tišine.

9. Zimski festival bo v začetku februarja pokazal tudi svojo bolj intimno, poetično plat. Med velikimi koncertnimi večeri bo prostor namenil zbranosti, poslušanju in notranjemu doživetju. Literarno-glasbeni recitalIvana pripoveduje – harfa odzvanja ni klasičen koncert niti gledališka predstava, temveč subtilno srečanje treh umetniških glasov – besede, glasbe in tišine. V njem se govorjena beseda in zvok harfe ne razlagata, temveč se poslušata. Tišina pri tem ni praznina, ampak nosilka pomena, prostor, kjer se izkušnja poglablja in ostaja še dolgo po zadnjem tonu.

Na odru Viteške dvorane Križank se bosta 12. februarja ob 19.30 srečali dve izjemni umetnici, igralka Polona Vetrih in harfistka Mojca Zlobko Vajgl. Večer bo zasnovan kot intimni dialog dveh ustvarjalnih svetov, ki se ne prepletata po vnaprej določeni formuli, temveč sledita občutku trenutka in notranji logiki pripovedi.

Mojca Zlobko Vajgl je mednarodno uveljavljena solistka in redna profesorica za harfo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V svoji bogati karieri je nastopala v večini evropskih držav in se uveljavila kot ena najvidnejših interpretk harfnega repertoarja. Glasbeni kritiki v njenem igranju izpostavljajo izjemno muzikalnost, tehnično dovršenost, širok barvni spekter in jasno artikulacijo harfne izgovorjave. Pomemben del njenega ustvarjanja predstavlja sodelovanje s slovenskimi skladatelji, ki so zanjo napisali številna nova dela in s tem obogatili slovensko glasbo za harfo.

Polona Vetrih je svojo umetniško pot začela že kot študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Pri devetnajstih je nastopala v Mestnem gledališču ljubljanskem, Mladinskem gledališču in eksperimentalnem Gledališču Glej. Od takrat je v SNG Drama Ljubljana ter v Cankarjevem domu in Siti teatru ustvarila več kot 120 vlog. Širša publika jo še posebej prepoznava po monodramskih interpretacijah. Njena gostovanja so jo vodila v številne evropske in svetovne kulturne centre, med drugim na londonski West End, v New York, Tel Aviv, na Kubo, v Južno Korejo in Indijo.

Program večera je zasnovan kot organska dramaturška celota, v kateri se govor in glasba zlijeta v premišljen tok. Ne gre za zaporedje ločenih točk, temveč za neprekinjeno pripoved, ki se včasih razvija v jasnem dialogu, drugič v tihem soobstoju besede in zvoka. Besedni del temelji na izbranih proznih zapisih in dramskem besedilu o Ivani Kobilci, ki sta ga zapisali Polona Vetrih in Mojca Kreft. Besedilo ni klasična biografija, temveč poetičen niz misli, občutij in notranjih podob, ki razkrivajo slikarkin lirični svet. Besede ne razlagajo glasbe, temveč z njo soustvarjajo zven, pri čemer postanejo ritem, barva in tišina enakovredni elementi umetniškega dialoga.

Glasbeni del večera sega od klasičnega do sodobnega repertoarja. Vključen je izbor del Felixa Godefroida, Augusta Duranda, Mihaila Glinke, Manuela Marie Ponceja, Nika Zlobka, Primoža Ramovša, Marcela Tournierja in Ludwiga van Beethovna. Končna izbira in vrstni red skladb se prilagajata dramaturgiji večera in odnosu med besedo ter harfnim zvokom. Harfa s svojo prosojnostjo in bogatim barvnim spektrom odpira tihe prostore, v katere lahko vstopi govor, ter jih nato napolni z odmevom. Tako nastaja lirično, kontemplativno ozračje, kjer se poslušanje poglobi in zbranost postane del same umetniške izkušnje.

V središču recitala je Ivana Kobilca, ena najpomembnejših slovenskih slikark, vendar ne kot zgodovinska figura, temveč kot notranji glas in prisotnost. Izbrani zapisi razkrivajo njeno občutljivost, liričnost in subtilno refleksijo ter odpirajo prostor njenemu pogledu na svet, ki ne razlaga, temveč zaznava. V recitalu ne nastopa kot predmet pripovedi, temveč kot sogovornica. Njene misli odmevajo skozi besedo in glasbo ter se razpirajo v zvenu, ki presega čas in biografske okvire.

9. Zimski festival, ki ga je BBC Music Magazine uvrstil med 31 najboljših festivalov klasične glasbe v Evropi, se bo slovesno začel 10. februarja ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Otvoritveni večer bo zaznamovala dramska simfonijaRomeo in Julija Hectorja Berlioza, s katero se začenja letošnje festivalsko dogajanje. Nastopili bodo Julie Boulianne, Cyrille Dubois, Edwin Crossley-Mercer, priznani zbori in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom svetovno priznanega maestra Charlesa Dutoita. To bo veličasten uvod v bogat program, ki bo poleg velikih koncertov ponudil tudi dragocene trenutke tišine, kakršen je recital Ivana pripoveduje – harfa odzvanja.

Najbolj brano

V današnji epizodi smo se z Brino Robinik Kobal pogovarjali o preizkušnjah, skozi katere...

V srcu Pariza, na eleganten način skrit med drevoredi avenije Champs-Élysées, stoji kino, ki...

Insiderski pogled v zgodovino, elito in skrivnosti alpske ikone....

Damiani je ena najbolj prepoznavnih italijanskih draguljarskih hiš, ki že stoletje gradi svojo identiteto...

Sorodne objave

Leto 2016 si danes skoraj kolektivno zapomnimo kot prelomnico. Ne le zaradi političnih pretresov...

9. Zimski festival se bo 10. februarja ob 19.30 v Cankarjevem domu v Gallusovi...

Ostanite na tekočem

Prijavite se na naša e-obvestila in bodite obveščeni o novostih.