Ob 30. obletnici delovanja najbolj prepoznavne in priznane znamke v svetu moške mode v Sloveniji smo se pogovarjali z lastnico in oblikovalko znamke Zlato Zavašnik, ki je celotno zgodbo blagovne znamke SENS finančno in idejno ustvarila povsem sama.
Od kod navdih, da ste se pred tridesetimi leti odločili za povsem novo modno znamko za moške?
Ko sem leta 1994 začela svojo pot, nisem imela finančnega kapitala, le močno željo, da ustvarim nekaj svojega. Ljubezen do minimalizma v oblikovanju sem združila s spoznanjem, da je področje moške mode precej prazno in predstavlja dobro tržno nišo. Tako sem ustvarila lastno znamko SENS.
Je bila pot do uspeha stresna?
Poslovna pot do uspeha ni bila preprosta, seveda ne. Prvi preboj je prišel z dogovorom s hrvaško proizvodnjo, kjer sem šivanje poravnala s slovenskimi tkaninami, dobavitelj pa mi je zaupal in čakal na plačilo. Bilo je zelo stresno, saj mi nihče ni mogel zagotoviti, da bodo računi zares plačani. Delo sem začela doma, kjer sta pisarna in garaža postali moj prvi poslovni prostor in skladišče. Prvih šest let sem delala popolnoma sama – od oblikovanja, iskanja materialov do prodaje, dostave in reševanja reklamacij. Sama sem našla tudi ime in oblikovala logotip.
Za vse poslovne aktivnosti ste torej skrbeli sami?
Da, ob vodenju podjetja pa sem usklajevala še družinsko življenje; s tremi otroki, rojenimi med letoma 1994 in 2001, je bilo to izjemno zahtevno obdobje. Mnogi so dvomili, vendar me je gnala želja dokazati, da lahko kot ženska uspešno vodim blagovno znamko moških oblek. Leta 2003 sem naredila pomemben korak in kupila prvi poslovni prostor in odprla majhno trgovinico. To je bil začetek prave poslovne zgodbe, kjer je bila moja vizija jasna – da SENS postane simbol vrhunskega dizajna, elegance in kakovosti.
Kako pa ste prešli od majhne trgovinice do tako močne blagovne znamke in poslovalnice v središču BTC-ja?
Veliko smo vlagali v prepoznavnost, s kakovostjo izdelkov in prepoznavnostjo pa 
pridejo priložnosti. Leta 2006 nas je tako k sodelovanju povabila znana blagovna znamka KROJ za ženske, s katero smo si delili trgovino in stroške v BTC Diamantu. To je bil naš prvi pravi korak v maloprodajo. Čeprav je KROJ kmalu zatem šel v stečaj, smo mi vztrajali in ostali v Diamantu vse do danes.
Leta 2015 smo dosegli nov mejnik. Ekipa se je preselila v poslovne prostore v BTC Diamant, zraven trgovine, ki smo jo tudi prenovili, povečali in jo poimenovali »Salon«. Osvežili smo logotip in grafično podobo ter ob tej priložnosti organizirali odprtje, ki ga je vodil Jurij Zrnec. To ni bilo le praznovanje, temveč začetek novega poglavja naše blagovne znamke, polnega priložnosti za rast in povezovanje.
Katere mejnike na 30-letni poti bi še lahko označili za najpomembnejše?
SENS je po desetih letih obstoja, torej po letu 2004, začel hitro rasti. Odprli smo novi trgovini v središču Ljubljane in Maribora, povečali prodajo na Hrvaškem in se poskusili širiti tudi na mednarodni trg, tako da smo iskali agente v državah, kot so Rusija, Kanada in Belgija. Predstavili smo se tudi na ugledni modni reviji v Torontu.
Leta 2009 nas je udarila velika recesija, prodaja se je prepolovila, morali smo zapreti trgovine in odpuščati.Začutila sem preobremenjenost in ozavestila, da moram nameniti več časa sebi, da bi ohranila notranji mir in se izognila izgorelosti. Takrat sem resno razmišljala, da bi prodala znamko in se podala v nekaj novega. V tem obdobju sem zaključila tudi izobraževalni program za učitelja joge in resno razmišljala o odprtju joga centra. Vendar sem kmalu spoznala, da bo sprememba dejavnosti velik izziv, zato sem se raje odločila reorganizirati SENS, ki sem ga po slabih dveh letih »počitka« ponovno začutila kot moje poslanstvo. Lotila sem se zmanjševanja stroškov, optimizacije zalog in nadaljevala le z eno trgovino v Diamantu in nekaj veleprodaje.Danes vidim, da je bila tudi recesija lekcija in tako kot vsaka kriza nas je tudi ta naučila nekaj novega.
Ko govorim o mejnikih, ne morem mimo tega, da se je, kot že omenjeno, leta 2015, celotna ekipa preselila v BTC Diamant, kjer smo obnovili in povečali našo trgovino. Ponudba v njej je bila vedno večja in boljša.
Lahko se pohvalimo, da imamo na zalogi 1.500 oblek v vseh velikostnih številkah in še več vseh dodatkov, od čevljev do kravat, kar pomeni, da lahko oblečemo vsako postavo. Pomemben je tudi naš servis, torej naši zaposleni v trgovini, ki so večinoma iz stroke in kupce navdušujejo s svojim znanjem in svetovanjem.
Dotakniva se še najodmevnejših marketinških kampanj, s katerimi ste predstavljali Sens.
Najbolj oddaljena, a zelo pomembna za prepoznavnost znamke je bila kampanja s televizijskimi oglasi v letu 1998, v katerih smo se predstavljali s fotografijami Alena Kobilice. Takrat je bilo televizijsko oglaševanje najvidnejše in najpomembnejše.
Nastopi na modnih revijah LJFW in MBFWLJ sicer niso kampanja, a so predstavljali transformacijo in možnost preseganja lastnih meja. Bili so dovolj dobro medijsko pokriti in preko njih smo dobili še večjo prepoznavnost.
Do pomembne prelomnice je prišlo tudi v letu 2017, ko smo se prvič odločili za kampanjo z zunanjim oglaševanjem. Ponovno smo sodelovali z Alenom Kobilico, ki je v tistem času že izgubil vid, ampak je s svojo karizmo in strastjo navdušil široko občinstvo. Po tej uspešni kampanji smo se dve leti pozneje dogovorili še za sodelovanje z igralcem Sebastianom Cavazzo, s katerim smo želeli poudariti zrelost naše blagovne znamke. Kljub odličnemu načrtu pa je pandemija vse ustavila, kar je vplivalo na doseganje naših ciljev. V kratkem bo naš novi ambasador Jurij Zrnec, ki bo prvič stopil v vlogo manekena.
Modni dogodki so na področju vašega dela očitno zelo močan medij. Kateri od njih vam je ostal še v spominu?
Dogodkov je bilo veliko. Že leta 1996 sem prvič sodelovala na modnem sejmu na Gospodarskem razstavišču. Takrat je bil to pomemben modni dogodek, ki se je običajno zaključil še z modno revijo. Predstavili smo se tudi na ugledni modni reviji v Torontu, nepozabna pa je bila tudi modna revija na svetovni razstavi EXPO Milano.Že omenjeni nastopi na ljubljanskem tednu mode MBFWLJ so mi prinesli nominacijo za nagrado Elle Style Awards za najboljšo moško kolekcijo kot tudi nagrado Business Woman Award, ki jo Veuve Clicquot podeljuje ženskam, ki s svojim delom in inovativnostjo izstopajo v poslovnem okolju.
Ali nam lahko zaupate, koga oblačite in koga ste že oblekli?
V vseh letih smo sodelovali z mnogimi znanimi imeni iz sveta igre, športa, medijev, gospodarstva in politike. Med njimi so Alen Kobilica, Jurij Zrnec, Sebastian Cavazza, Ivo Boscarol, Bojan Emeršič, Andrej Šifrer, Matjaž Nemec, Primož Kozmus, Boštjan Romih in mnogi drugi. Tudi Senidah je pri nas kupila nekaj moških suknjičev in izdelkov iz modnih revij (smeh).
Naše stranke so mladi in zreli moški, ki potrebujejo obleko in dodatke za razne posebne ali poslovne priložnosti, kot so matura, valeta, poroka, diploma, poslovni dogodek do ravni, kot sta black tie (smoking) ali white tie (frak). Prepoznani smo po tem, da imamo veliko izbiro in vse na enem mestu, kar seveda razveseli vsakega moškega (smeh).
Koliko pa vam pri kreiranju oblek in samem oblačenju pomenita drznost in ekstravagantnost?
Zavezana sem estetiki in navdušena nad »večnimi« kosi, saj verjamem v trajnost, ki jo moška obleka že sama po sebi pooseblja. Ne podpiram hitre mode in pretiranega potrošništva; moje delo temelji na ljubezni do kakovostnih oblačil, ki jih zaznamujejo posebni dodatki, drzni rezi in subtilni detajli. Ti elementi oblačilu vdahnejo drznost, a še vedno ostajajo zvesti funkcionalnosti in estetiki.
Pri oblikovanju kolekcij za modne revije sem raziskovala meje ustvarjalnosti, kar me je navdihovalo in mi dajalo zagon, vendar sem vedno ohranjala nosljivost izdelkov. Moje načelo je, da oblačila niso le za razkazovanje, ampak morajo imeti tudi uporabno vrednost – moj ekološki pogled na svet se tako odraža v vsaki kreaciji.
Ali morda razmišljate tudi o tem, da bi še razširili svojo ponudbo – in kam?
Na svoji poti sem večkrat razmišljala o tem in v resnici sem vedno v pravem času dodajala izdelke, na primer srajce, plašče in puloverje, da sem ohranjala status »zanimive znamke« za veleprodajne kupce. Vedno pa sem ostajala pri moških, čeprav so me mnogi spraševali, kdaj bom začela delati še za ženske. Sama tega ne bi spreminjala, ker pa je za mano najmlajša hčerka, se pustim presenetiti. Najmanj, kar je, bomo v program dodali nekaj bolj sproščenega za moške in morda nekoč tudi za ženske (smeh).
Objavljeno v reviji SaMMozavestno:
Kaja Kovič
Foto: Ana Gregorič