Pravi, da jo ljubezen do umetnosti spremlja že od otroštva. Že kot majhna deklica je z radovednostjo raziskovala svet risbe skozi prerisovanje Disneyjevih junakov, pri čemer je nezavedno že takrat začela odkrivati moč linije in kompozicije. Tako so nastale prve razstave, ki so krasile domače stene. »Zanimiva je tudi zgodba, kako in kje se je vse skupaj začelo. Ko je prišel čas za izbiro srednje šole, sem kot osnovnošolka, že tedaj iz narave natančnosti in organiziranosti, v roke prijela list papirja in nanj zapisala vse šolske predmete, ki bi mi pomagali pri odločitvi za vpis naprej. Med prvimi je bila prekrižana matematika, na koncu pa sta ostala obkrožena le še likovni pouk in športna vzgoja. Kmalu za tem sem prekrižala tudi šport in začelo se je raziskovanje srednjih šol z likovno usmeritvijo ter priprave na sprejemne izpite,« se spominja.

Odločitev jo je vodila k vpisu na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje, kjer jezačela še intenzivneje odkrivati moč umetniškega sveta, ki jo je z vsako potezo oplajal čedalje bolj. Tako je dozorela tudi zavestna odločitev, da želi umetnost, ki ji je bila do takrat hobi, strokovno nadgraditi in utrditi kot svoj poklic. Študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, je bil tako povsem naravno nadaljevanje in pot se je jasno izrisala. »Slikarstvo mi ponuja svobodo, da moja duša pleše, kot si ona to želi. Tako nastane zgodba, kjer čopič postane le podaljšek mojih občutij, roke pa medij, skozi katerega se ves kreativni proces pretaka in odvije,« pravi.