V nekdanjem hangarju danes zorijo vina Plantaž
V okviru konference PRO PR, ki je konec marca potekala v Podgorici, so organizatorji za novinarje in mednarodne govorce pripravili tudi obisk Plantaž, podjetja, ki v Črni gori že dolgo presega okvir klasičnega vinskega proizvajalca.
Ime Plantaže je v Črni gori pravzaprav vseprisotno: v turističnih predstavitvah, v trgovinah, v pogovorih o izvozu in lokalni proizvodnji, pa tudi v predstavi o tem, kaj država ponuja tujim gostom. Kot izpostavljajo v Plantažah, na Ćemovskem polju obdelujejo 2.300 hektarjev vinogradov z okoli 11,5 milijona trsov, kar pomeni, da gre za enega od največjih vinogradov v Evropi v enem kosu.
Nekdanji hangar, danes vinska klet
Za mnoge med nami je bil vrhunec spremljevalnega programa konference prav ogled vinske kleti Šipčanik. Že sam prostor je nekaj posebnega: nekdanji vojaški hangar, v katerem so bila nekoč letala, danes pa v njem v enakomerni temperaturi zorijo vina. Kontrast med nekdanjo funkcijo prostora in njegovo današnjo namembnostjo je dovolj močan, da ne potrebuje posebnega olepševanja. Mogočni leseni sodi, dolgi hodniki in pritajena svetloba ustvarjajo vtis resnosti in miru, predvsem pa občutek, da si v prostoru, kjer čas teče nekoliko počasneje.
Šipčanik ni zanimiv le zaradi svoje velikosti, ampak tudi zaradi zgodbe, ki jo nosi. Prav dejstvo, da je vinska klet umeščena v nekdanji hangar, jo loči od bolj pričakovanih vinskih kulis, kjer se vse vrti okoli rustikalnosti in podeželskega šarma. Tukaj je vtis drugačen: bolj surov, skoraj monumentalen, a hkrati zelo premišljen.
Štiri vina in večerja brez odvečnega spektakla
Po ogledu je sledila degustacija v dvorani za testiranje vin, ki je prav tako pustila močan vtis. Podolgovat prostor, lepo osvetljen in ravno dovolj zadržan, da ni preglasil same izkušnje okušanja, je deloval elegantno, a ne odtujeno.
Za goste so pripravili pokušino štirih vin, dveh belih (črnogorska malvazija in Nota) in dveh rdečih (Vladika in slajše desertno vino Medun), ki so se lepo ujemala z večerjo. Gostitelji so ob tem upoštevali tudi veganske goste, kar je v mednarodni skupini pomembna gesta in znak, da je bila večerja zasnovana premišljeno. Vse skupaj je delovalo usklajeno in brez odvečnega spektakla: v ospredju so ostali vino, hrana in pogovor.
Od vinske kleti do trgovinske police
Plantaže sodijo med najbolj prepoznavna vinska imena v regiji, pogosto pa jih povezujejo predvsem s sorto vranac, ki je postala skoraj sinonim za črnogorsko vinsko identiteto. Podjetje vztrajno poudarja povezanost z lokalnim terroirjem, obseg proizvodnje in izvozno usmerjenost, s čimer utrjuje položaj enega vidnejših črnogorskih gospodarskih imen.
A moč te blagovne znamke se ne pokaže le v uradnih predstavitvah.
O tem smo se lahko prepričali že naslednji dan, ko smo obiskali eno od trgovin trgovca Voli. Mimogrede, tudi njegovi predstavniki so na konferenci PRO PR predstavili svoje podjetje, in sicer kot enega od najbolj zaželenih delodajalcev v Črni gori, ne nazadnje tudi zato, ker veliko pozornosti namenjajo prav gradnji znamke delodajalca. Evropska banka za obnovo in razvoj ga je leta 2023 opisala kot vodilnega trgovca v Črni gori in največjega delodajalca v državi s približno 2.400 zaposlenimi, ameriški trgovinski vodnik za Črno goro pa ga uvršča med podjetja, ki prevladujejo v tamkajšnjem maloprodajnem prostoru.
Obisk trgovine Voli nam je torej ponudil še zelo konkreten prizor vsakdanje prisotnosti Plantaž. Na vinskem »oddelku« je namreč posebej izstopala velika polica, od vrha do tal zapolnjena izključno z njihovimi vini. Ne z eno samo etiketo, ampak z raznoliko ponudbo, ki je jasno pokazala, kako močno je to ime zasidrano na domačem trgu. Če je bil obisk Šipčanika vpogled v prostor, kjer nastaja del te zgodbe, pa je bila trgovina Voli njen zelo praktičen nadaljnji prizor.
Črnogorska gostoljubnost, folklora in priganice
Organizatorji konference v sodelovanju s Turistično organizacijo Podgorice pa nam niso približali le za Črno goro pomembnih blagovnih znamk, ampak tudi nekaj širšega konteksta države in njenega vsakdana. Organizirali so nam tudi poseben ogled črnogorskega parlamenta, ki domuje v središču Podgorice; stavba je bila zgrajena leta 1954 po načrtih arhitekta Ivana Zdravkovića.
Sledil je še ogled Podgorice, med katerim smo se sprehodili skozi novejši in starejši del mesta, obisk pa se je sklenil v bolj sproščenem tonu, s folklornim programom in pokušino nekaterih lokalnih dobrot. Med njimi so bile priganice, ocvrto testo, ki ga v Črni gori pogosto postrežejo z medom ali sirom. Prav v takšnih drobnih prizorih se nam je znova izkazala pregovorna črnogorska gostoljubnost, ko gost dobi občutek, da je resnično dobrodošel in ne zgolj še ena številka v turističnih statistikah.
Foto: APRIORI World
