Evropejci poleti iščejo odmor od zaslonov
Digitalna utrujenost očitno vse bolj spreminja tudi način, kako Evropejci načrtujejo prosti čas, potovanja in doživetja. Novo vseevropsko poročilo družbe Mastercard o ekonomiji doživetij, v katero je bila vključena tudi Slovenija, kaže, da se potrošniki vse bolj odmikajo od algoritmov in digitalnih priporočil ter se vračajo k tistemu, kar naj bi prosti čas v osnovi bil: k osebnemu stiku, lokalnim izkušnjam, skupnosti in doživetjem v živo.
AVTOR:
Kar 74 odstotkov Slovencev želi uravnotežiti svoje življenje – brez spleta
Raziskava, ki je zajela 27.000 ljudi v 28 državah, med njimi tudi tisoč Slovencev, razkriva, da nameravajo trije od petih evropskih potrošnikov uravnotežiti svoje življenje z več aktivnostmi, ki ne vključujejo spleta. V Sloveniji je ta delež še izrazitejši, saj takšno namero izraža kar 74 odstotkov vprašanih. Ob tem dva od petih Evropejcev pričakujeta, da bosta v letu 2026 za doživetja porabila več kot leto prej, dve tretjini pa pravita, da se pri odločanju o prostem času vse manj zanašata na algoritme in vse bolj na priporočila ljudi.
Namesto algoritmov osebna priporočila
Podatki kažejo na zanimiv premik: tehnologija ostaja del vsakdana, a prosti čas vse bolj postaja prostor, kjer si ljudje želijo odklopa. Približno polovica Evropejcev in nekaj več kot polovica Slovencev pričakuje, da se bo letos udeležila več doživetij, ki spodbujajo odmik od zaslonov. Hkrati se krepi iskanje skupnostnih aktivnosti, saj 59 odstotkov Evropejcev in 61 odstotkov Slovencev pravi, da se bodo bolj osredotočili na doživetja, ki vključujejo druženje in občutek pripadnosti.
»Priča smo opaznemu premiku po vsej Evropi, kjer potrošniki spreminjajo prednostne cilje trošenja in ustvarjajo novo ravnovesje preživljanja prostega časa. Naša odkritja nakazujejo na nekaj pomembnejšega od samega dviga trošenja: ob povečevanju ponudbe v digitalnem svetu se povečuje želja po aktivnostih, ki temeljijo na človeškem stiku,« pravi Natalia Lechmanova, glavna ekonomistka za Evropo pri Mastercard Economics Institute. Po njenih besedah se ljudje vse bolj nagibajo k trenutkom, ki povezujejo in puščajo trajne spomine, naj gre za prireditve v živo, kulturne dejavnosti ali aktivnosti, izbrane na podlagi osebnega priporočila.
Ta premik se kaže tudi v potrošnji. Podatki Mastercard Economics Institute kažejo, da se je delež evropske porabe za doživetja, brez potovanj, povečal z 19,9 odstotka v letu 2024 na 20,4 odstotka. Pri domačem trošenju Evropejci več namenjajo storitvam dobrega počutja ter fitnesu in športu, na potovanjih v oddaljene kraje pa posebno rast beležijo nastopi v živo.
Slovenci visoko postavljajo zdravje, dobro počutje in naravo
Med doživetji, ki jih Evropejci v letu 2026 najbolj cenijo, so na prvem mestu potovanja in turizem. Na ravni Evrope jih med prednostne izbire uvršča 79 odstotkov vprašanih, med Slovenci pa kar 86 odstotkov. V Evropi sledijo kulinarična doživetja in aktivnosti na prostem, medtem ko je pri Slovencih vrstni red nekoliko drugačen. Po potovanjih so na drugem mestu doživetja, povezana z zdravjem in dobrim počutjem, ki jih izpostavlja 81 odstotkov Slovencev, sledijo aktivnosti na prostem z 79 odstotki in doživetja, povezana s hrano, s 75 odstotki.
Razlike se kažejo tudi med generacijami. Generacijo Z v Evropi najbolj privlačijo potovanja, filmska doživetja, kot so obiski kina in filmskih festivalov, ter prireditve v živo. Starostno skupino od 25 do 34 let posebej zanimajo aktivnosti na prostem ter doživetja, povezana z zgodovino in dediščino, medtem ko starejši od 45 let med najljubše prostočasne izbire uvrščajo kulinarična doživetja.
V širšem evropskem merilu 59 odstotkov vprašanih meni, da jim doživetja danes pomenijo več kot kadar koli prej. Največjo čustveno vrednost jim pripisujejo Bolgari, pri katerih štirje od petih verjamejo, da prav doživetja ustvarjajo najboljše spomine za vse življenje. Danci so najbolj pripravljeni nameniti denar za nova doživetja, Portugalci prednjačijo pri skupinskih aktivnostih, Irci pa najbolj cenijo prostočasne izbire, ki jim jih priporočijo prijatelji, družina ali znanci.
Leto človeka in vrnitev v resnični svet
Poročilo, pripravljeno v sodelovanju s platformo za spremljanje trendov Trend Hunter, leto 2026 opisuje kot »leto človeka«. Med ključnimi trendi izpostavlja analogni pobeg, skupnosti, ki se oblikujejo okoli skupnih zanimanj, zavestno povezovanje, nostalgijo in iskanje neodvisnih, manj zloščenih doživetij.
Analogni pobeg pomeni zavestno izbiro izkušenj, ki ne temeljijo na spletu, denimo obisk barov z vinilnimi ploščami ali dogodkov, povezanih s klasično fotografijo. V ospredje prihajajo tudi skupnosti, ki nastajajo v prostorih, kjer prej niso bile samoumevne, od športnih skupin do klubov, ki povezujejo ljudi s podobnimi življenjskimi izkušnjami. Pomemben trend je tudi zavestno povezovanje, pri katerem ljudje namesto hitrih srečanj in površinskih pogovorov iščejo daljši, bolj kakovosten čas s prijatelji. Sem sodijo denimo potovanja s spalnimi vlaki, filozofski večeri ali druge oblike druženja, ki spodbujajo pogovor.
Posebno mesto ima nostalgija. Dva od petih Evropejcev in podoben delež Slovencev pričakuje, da se bodo letos udeležili doživetij, osnovanih na nostalgiji, še bolj izrazita pa je želja po doživetjih, ki oživljajo pretekle kulturne trenutke. V Sloveniji si takšnih izkušenj želi kar 84 odstotkov vprašanih.
»Ko gre za doživetja leta 2026, se Evropa usmerja k človeškemu stiku, kar pa ne pomeni zavračanja tehnologije,« poudarja Courtney Scharf, futuristka družbe Trend Hunter. Kot pravi, potrošniki avtomatizacijo sprejemajo zaradi učinkovitosti, ki jo prinaša v delo in vsakdan, vendar ravnovesje vse bolj iščejo v prostem času z izrazito človeško noto. »UI lahko v delčku sekunde ponudi odlične informacije, toda ne more poustvariti vzdušja med ljudmi, ki si delijo prostor, ali nepredvidljivosti trenutka tukaj in zdaj,« dodaja.
Priložnost za lokalne ponudnike
Premik k bolj osebnim in lokalnim doživetjem je pomemben tudi za mala podjetja, turistične ponudnike, gostince, organizatorje dogodkov in ustvarjalce nišnih izkušenj. Dve tretjini Evropejcev in 61 odstotkov Slovencev pravi, da so pripravljeni porabiti več, kadar medtem uživajo v doživetju. Več kot polovica Evropejcev in dobra polovica Slovencev je pripravljena dodatno plačati tudi za aktivnosti, ki podpirajo lokalno okolje ali lokalne ponudnike.
Polovica slovenskih potrošnikov pravi, da bo načrtno iskala možnosti rezervacij aktivnosti pri malih in srednjih podjetjih. To pomeni, da lahko lokalni ponudniki z dobro zasnovanimi, pristnimi in manj generičnimi izkušnjami nagovorijo potrošnike, ki si ne želijo le nakupa, temveč zgodbo, stik in občutek, da njihov denar ostaja v okolju, ki ga obiskujejo.
Za znamke in destinacije je sporočilo raziskave precej jasno. V času, ko je digitalnih priporočil, avtomatiziranih vsebin in algoritmično izbranih predlogov vedno več, vrednost dobivajo doživetja, ki se zdijo osebna, resnična in človeška. Potovanja, hrana, narava, zdravje, kultura in prireditve v živo zato niso le prostočasne izbire, temveč tudi odgovor na utrujenost od zaslonov. Poletje 2026 bo, kot kaže, v veliki meri zaznamovala želja po tem, da bi bili manj dosegljivi spletu in bolj prisotni v svetu.
Foto: Dreamstime
