Dolgoživost ni modna muha, ampak celosten pristop k zdravju
V Ljubljani je vrata odprl nov center za dolgoživost Carpe Diem, ki ga v okviru Medicinskega centra Ljubljana vodi specialistka kardiologije in vaskularne medicine Mirjana Sredojević. V centru poudarjajo, da dolgoživost ni modna muha niti zgolj skrb za videz, ampak celosten pristop k zdravju, s katerim želijo podaljševati predvsem leta vitalnega, aktivnega in kakovostnega življenja.
Po besedah dr. Mirjane Sredojević medicina dolgoživosti izhaja iz spoznanja, da ljudje danes sicer živimo dlje, a pogosto zadnja leta življenja preživimo obremenjeni s kroničnimi boleznimi. Prav zato postaja vprašanje tako imenovanega health spana, torej obdobja, ki ga preživimo zdravi, vse pomembnejše ne le za posameznika, ampak tudi za družbo kot celoto. Medicina dolgoživosti želi ta razkorak med življenjsko dobo in zdravimi leti zmanjšati.
Dolgoživost kot življenjska filozofija
Na novinarski konferenci ob odprtju centra je Mirjana Sredojević poudarila, da dolgoživost ni nekaj, kar bi lahko razumeli zgolj kot medicinski trend. Kot je dejala, je dolgoživost predvsem osebna odločitev, način življenja in življenjska filozofija, pri kateri je v ospredju kakovost, ne zgolj kvantiteta let.
Tudi njena osebna pot do tega področja je bila, kot pravi, precej organska. Preventiva ji je bila vedno blizu, veliko je razmišljala o tem, kako optimizirati življenje, opravila je tudi tečaj za inštruktorico joge. V okviru svoje specializacije iz kardiologije pa je iskala drugačen odnos do pacientov in drugačen pogled na zdravje. Ko je začela preko tujih medijev in strokovnih vsebin podrobneje spoznavati koncept dolgoživostne medicine, jo je ta zaradi svoje širine povsem pritegnil. Idejo je predstavila tudi dr. Marku Bitencu, lastniku Medicinskega centra Ljubljana (MCL), ki jo je podprl, iz tega pa se je postopoma razvil nov center, ki domuje prav v prostorih MCL.
Staranje ni le vprašanje gub
Staranja torej ne gre razumeti zgolj skozi estetske spremembe. Kot opozarja Mirjana Sredojević, se javna predstava o staranju prepogosto ustavi pri gubah, sivih laseh in kakšnem odvečnem kilogramu, v resnici pa gre za izjemno kompleksen biološki proces.
V centru zato staranje obravnavajo bistveno širše in globlje. Zanima jih, kaj se dogaja v ozadju sprememb, ki jih opazimo navzven, ter kateri procesi v telesu vodijo v bolezen, upad vitalnosti in zmanjšanje kakovosti življenja. Medicina dolgoživosti pri tem povezuje najnovejša dognanja biologije, genetike in epigenetike, imunologije, endokrinologije, mikrobioma, metabolomike, regenerativne medicine in gerontologije. Prav v tem povezovanju različnih znanstvenih področij Mirjana Sredojević vidi enega od razlogov, da je zdaj pravi trenutek za razvoj tovrstnih programov.
Zdravje kot celota
V Carpe Diemu poudarjajo tudi miselni preskok, ki ga prinaša medicina dolgoživosti. Zdravje ni razdrobljeno na posamezne organe ali simptome, ampak ga je treba razumeti kot celoto, v kateri so telo, um in duh neločljivo povezani. Zato v ospredje postavljajo pet ključnih temeljev dolgoživosti, ki jih povezujejo tudi z modrimi conami: prehrano in inteligenco telesa, gibanje oziroma inteligenco gibanja, regeneracijo in spanec kot inteligenco tišine, stres in duševno stabilnost kot inteligenco uma ter povezanost in odnose kot inteligenco srca.
Takšen pristop pomeni, da medicina dolgoživosti ni namenjena ljudem, ki bi iskali hitro rešitev, temveč tistim, ki zdravje razumejo kot svojo najpomembnejšo investicijo. Program je zato primeren za posameznike, ki si želijo jasnega vpogleda v biološko stanje svojega telesa, pričakujejo osebno vodenje in celostno obravnavo ter razumejo, da resnične spremembe zahtevajo sistematičen pristop.
Dolgoživost ni čarobna paličica
Eden od pomembnejših poudarkov ob odprtju centra je bil tudi, da medicina dolgoživosti ni čudežna rešitev, ampak proces. Mirjana Sredojević opozarja, da tudi najnaprednejša diagnostika in tehnologija ne moreta nadomestiti osnovnih temeljev zdravja, če jih posameznik ne gradi sam. Dolgoživost je zato po njenem prepričanju odločitev in zahteva aktivno angažiranost.
Prav v tem se, kot pravi, skriva tudi moč sodobnega pristopa. Čeprav genetika določa določene predispozicije, po ugotovitvah s področja epigenetike način življenja pomembno vpliva na izražanje genov. Z drugimi besedami, tisto, kar je zapisano v genih, ni nujno dokončna usoda. Center zato stavi na preventivo, zgodnje odkrivanje odklonov in sistematično spremljanje posameznika skozi daljše obdobje.
Ambicija, ki presega novo kliniko
Odprtje centra Carpe Diem tako ni predstavljeno le kot nova zdravstvena storitev, ampak tudi kot širša ambicija. Mirjana Sredojević verjame, da ima Slovenija zaradi čistega okolja, kakovostne vode in zraka, povezanosti z naravo, ljubezni do gibanja in še vedno močnih medosebnih vezi dobre pogoje, da bi se v prihodnje razvila v pomembno središče dolgoživosti v regiji. V tej viziji se naslanja tudi na koncept modrih con, območij, kjer ljudje živijo dlje in kakovostneje.
Daljši intervju z Mirjano Sredojević bomo objavili v tiskani reviji SaMMozavestno, ki izide konec maja.
Foto: Marko DelBello Ocepek
