»Umetnost v živo ima energijo, ki je zaslon ne more nadomestiti«
Festival Ljubljana že desetletja soustvarja poletni utrip prestolnice, a njegov direktor Darko Brlek ga ne razume zgolj kot zaporedje vrhunskih dogodkov, temveč kot celostno kulturno doživetje mesta. V pogovoru za SaMMozavestno poudarja, da lahko posnetki umetnost približajo širšemu občinstvu, ne morejo pa ujeti tistega, kar nastane v dvorani ali na prizorišču: zvoka orkestra v prostoru, tišine v ključnih trenutkih, odziva občinstva in posebne energije med umetniki in poslušalci. Prav ta neponovljivi stik v živo je po njegovem mnenju bistvo festivala, ki Ljubljano poleti spreminja v svetovljansko stičišče umetnosti, srečevanj in doživetij.
Festival Ljubljana pogosto razumemo kot niz vrhunskih dogodkov, a manj kot celostno izkušnjo mesta. Kako zavestno razmišljate o tem, da festival ne oblikuje le programa, temveč tudi način, kako obiskovalci doživljajo Ljubljano kot kulturno destinacijo?
Cilj Ljubljana Festivala ni zgolj obogatiti poletno kulturno ponudbo v mestu, temveč ustvariti celostno izkušnjo, ki Ljubljano postavlja v središče dogajanja. Naš slogan »V središču vaših doživetij« odraža prizadevanje, da festival presega okvir posameznih vrhunskih dogodkov in postane zgodba, ki obiskovalca spremlja skozi celo poletje. Program je zato zasnovan kot več kot dva mesca trajajoče kulturno potovanje, ki obiskovalce spodbuja k večkratnemu obisku. Ob tem ne doživijo le posameznih koncertov, predstav, umetniških dogodkov, ampak tudi posebno festivalsko vzdušje.
Na ta način Festival Ljubljana kot organizator soustvarja podobo naše prestolnice kot zanimive in prepoznavne kulturne destinacije, kjer je vrhunska umetnost sestavni del duha mesta.
V času, ko se kulturna ponudba globalno seli tudi na digitalne platforme, vztrajate pri močni fizični izkušnji. Kaj je tisto, česar po vašem mnenju noben prenos ali zaslon ne more nadomestiti?
Kljub vedno večji digitalizaciji mislim, da nič ne more nadomestiti izkušnje doživetja umetnosti v živo, še posebej klasične glasbe in izvrstnih dogodkov. Obstaja veliko vrhunskih posnetkov, ki so za vedno ovekovečili izjemne interpretacije in jih približali občinstvu po vsem svetu. Kljub temu te ne morejo popolnoma ujeti mogočnosti in čustev izvedbe v živo – zvoka orkestra v prostoru, tišine v ključnih trenutkih, energije med umetniki in občinstvom. Trenutek, ko občinstvo in umetniki skupaj dihajo v istem prostoru, ustvarja posebno energijo in povezavo, ki je zaslon ne more nadomestiti. Prav ta neponovljivost izkušnje je nekaj, kar da vsemu skupaj še dodatno vrednost.
Podobno kot pri prejšnjem vprašanju je tudi v tem pogledu obisk festivala doživetje, ki ga sestavljajo ambient prizorišč, utrip mesta, odzivi občinstva in občutka skupnosti, ki nastane ob vrhunskih umetniških trenutkih, ko na primer umetniki, kot so Ana Netrebko, Plácido Domingo, Svetlana Zaharova, Zubin Mehta, Riccardo Muti in Ennio Morricone vzpostavijo osebni stik z občinstvom.
Prizorišča Festivala Ljubljana: Kongresni trg, Poletno gledališče Križanke in Cankarjev dom. (Foto: arhiv Festivala Ljubljana)
Poletni festival se odvija v specifičnem ritmu mesta, ki se poleti nekoliko umiri. Ali to razumete kot prednost ali izziv – in kako temu prilagajate kuratorske odločitve?
Ljubljana poleti zamenja svoj značaj. Ko se vsakodnevni poslovni utrip umiri, prostor prepusti festivalskemu duhu, s katerim mesto ponovno zaživi v povsem drugi luči. To preobrazbo razumemo kot priložnost, da prestolnico spremenimo v svetovljansko stičišče, kjer se srečujejo domačini in obiskovalci iz več kot 60 držav. Program snujemo z vizijo, da prav naše prireditve postanejo osrednje gibalo mestnega utripa. S takšnim pristopom skrbimo, da Ljubljana v poletnih mesecih ne le ohranja svoje živahnosti, temveč s svojo kulturno ponudbo doseže vrhunec svoje privlačnosti.
»Poseben občutek zadoščenja prinaša trenutek, ko opazimo, da so obiskovalci postali resnični ljubitelji umetnosti in se k nam zvesto vračajo. Ta vez med nami je najboljša potrditev kakovosti, h kateri stremimo pri vsakem projektu,« pravi sogovornik. (Foto: Miha Fras)
Če bi letošnji poletni festival razumeli kot zemljevid različnih razpoloženj, ne le kot zaporedje dogodkov, kje bi obiskovalcem priporočili, naj začnejo svojo pot, in kateri večeri po vašem mnenju najbolj pokažejo širino letošnje festivalske zgodbe?
Program 74. Ljubljana Festivala snujemo kot prostor, v katerem lahko vsak posameznik odkrije lasten kotiček. Pot se naravno začne z otvoritveno opero Turandot na Kongresnem trgu; ta z nastopom vrhunskih solistov, kot sta Rebeka Lokar in Jusif Ejvazov, določi ton celotnemu poletnemu dogajanju. Celovitost letošnje zgodbe se v polnosti izrazi skozi raznolikost vsebine. Od strastne operite Maria iz Buenos Airesa in bibličnih motivov v operi Samson in Dalila pod taktirko Charlesa Dutoita, do medkulturnih dialogov s Simfoničnim orkestrom iz Wuxija. Glasbeno širino dopolnjujejo uveljavljeni mednarodni sestavi, kot so Londonski simfonični orkester pod vodstvom sira Antonia Pappana, Državna kapela iz Dresdna z dirigentom Danielom Gattijem ter Orkester in Zbor The Constellation pod taktirko sira Johna Eliota Gardinerja.
Posebno doživetje za ljubitelje plesne umetnosti pripravlja Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA, ki bo interpretiral balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva ter Straussovega Don Kihota. Festivalsko potovanje bomo sklenili s Filharmoničnim orkestrom Baltskega morja pod vodstvom dirigenta Roberta Treviña. Ta gostovanja niso le vrhunci sezone, temveč potrditev vizije Ljubljana Festivala kot prostora, kjer se vrhunska svetovna produkcija poveže z edinstvenim ambientom naše prestolnice.
Festival Ljubljana ima dolgo tradicijo, a vsaka tradicija nosi tudi tveganje ponavljanja. Kje zavestno iščete preboje ali odmik od ustaljenih vzorcev?
Več kot sedem desetletij tradicije za nas predstavlja odgovornost in trden temelj. Pri tem ohranjanje festivalske identitete ne pomeni stagnacije, temveč dosledno vzdrževanje kakovostnih standardov, kakršne naše občinstvo upravičeno pričakuje. Ključno je ostati zvest bistvu vrhunske umetnosti in obenem stopati z roko v roki s časom.
Preboje iščemo v nenehnem posodabljanju produkcijskih procesov ter spremljanju trendov na največjih svetovnih festivalih. Inovativnost pri nas ni odmik od izročila, temveč način ohranjanja relevantnosti za nove generacije. To dosegamo s premiernimi izvedbami del in produkcijami, s katerimi se slovenski kulturni prostor sreča prvič. Z odzivanjem na premike v svetovni umetnosti skrbimo, da Festival Ljubljana ostaja aktiven soustvarjalec sodobnih kulturnih tokov.
Kako danes sploh prepoznate »zahtevno občinstvo«? Je to občinstvo, ki veliko ve, ali občinstvo, ki si želi biti presenečeno?
Osebno najraje vidim polne dvorane zadovoljnih obrazov. Bolj kot definicija zahtevnosti mi pomeni dejstvo, da ljudje po naših prireditvah odhajajo bogatejši za novo izkušnjo. Veseli me raznolikost v dvoranah, kjer se ob boku poznavalcev znajdejo tisti, s katerimi svet vrhunske umetnosti spoznavamo na novo. Poseben občutek zadoščenja prinaša trenutek, ko opazimo, da so obiskovalci postali resnični ljubitelji umetnosti in se k nam zvesto vračajo. Ta vez med nami je najboljša potrditev kakovosti, h kateri stremimo pri vsakem projektu.
Veliki festivali vse bolj nastajajo na presečišču umetnosti, javnega interesa, turizma in partnerstev z gospodarstvom. Kje je za vas meja, pri kateri podpora programu še krepi festival, in kje bi ga lahko začela usmerjati?
Naša ustanoviteljica in glavna pokroviteljica je Mestna občina Ljubljana, častni pokrovitelj festivala pa je že od začetka svojega prvega mandata Zoran Janković. Na Festivalu smo izjemno veseli in hvaležni tej podpori, saj brez nje festivala v tako obsežni in kakovostni obliki ne bi mogli izvajati. Prav tako imajo pomembno vlogo naši partnerji in sponzorji, s katerimi si prizadevamo graditi dolgoročna in medsebojno uspešna sodelovanja.
Veliki festivali res nastajajo na presečišču umetnosti, gospodarstva in razvoja mesta, zato so dobri partnerski odnosi za naše delovanje bistvenega pomena. Vendar pa verjamem, da je ključ do kredibilnosti in kakovosti posameznega festivala v tem, da umetniška vizija in programske usmeritve ostajajo v rokah organizatorjev. Podpora pokroviteljev omogoča rast in razvoj festivala, ne da bi pri tem posegala v njegovo umetniško identiteto.
V zadnjih letih se veliko govori o trajnosti tudi v kulturi. Kako se to konkretno odraža pri organizaciji tako velikega dogodka, kot je poletni festival?
Pri festivalu se to odraža na več ravneh – od premišljenega načrtovanja produkcije in logistike do spodbujanja trajnostne mobilnosti obiskovalcev. Vsi obiskovalci prireditev 74. Ljubljana Festivala lahko z vstopnico namreč brezplačno koristijo vožnjo z avtobusom LPP, prav tako se člane ekipe Festivala Ljubljana spodbuja, da v službo prihajajo z javnim prevozom ali s kolesom.
Prizadevamo si za postopno zmanjševanje uporabe tiskovin in drugih materialov; obiskovalci lahko na prireditvah berejo programske liste na naši aplikaciji Festival Ljubljana. Trajnostna načela skušamo vključevati tudi v vsakodnevne organizacijske in protokolarne vidike festivala, kjer dajemo prednost uporabi trajnejših materialov ter zmanjševanju plastike za enkratno uporabo.
Pomemben vidik trajnosti lahko vidimo še v uporabi »obstoječih mestnih prizorišč«, saj festival s tem ne ustvarja ločenega prostora, temveč aktivno vključuje kulturno in arhitekturno dediščino Ljubljane v svoje dogajanje.
Vodenje festivala pomeni tudi nenehno sprejemanje odločitev med ambicijo in realnostjo. Se vam je kdaj zgodilo, da ste program zavestno omejili, da bi ohranili njegovo kakovost ali identiteto? Kako sprejemate takšne odločitve?
Seveda obstajajo trenutki, ko bi lahko program še širil ali dodajal nove vsebine, vendar menim, da festival ne sme izgubiti svoje jasne umetniške usmeritve in standarda kakovosti, po katerem ga občinstvo prepoznava. Pomembno je, da vsak dogodek upraviči svoje mesto v festivalski zgodbi in prispeva k celotni identiteti festivala ter da ne širimo programa zgolj zaradi obsega ali trenutnih trendov.
Festival gradimo kot institucijo z jasno umetniško vizijo, zato skušamo ostati zvesti kakovosti, kontinuiteti in zaupanju občinstva. Verjamem namreč, da je prav doslednost pri umetniških merilih tista, ki festivalu dolgoročno daje kredibilnost in prepoznavnost tudi v mednarodnem prostoru.
In še za konec: če pogledate na letošnji program skozi prizmo osebnega okusa, kateri dogodek bi izpostavili kot tistega, ki pa vas osebno najbolj nagovarja?
Izpostaviti zgolj en dogodek je ob tako raznoliki ponudbi skoraj nemogoče, saj sem osebno vpet v snovanje vsakega segmenta programa. Letošnji nabor prireditev nagovarja najrazličnejše okuse – od monumentalnih opernih spektaklov in vrhunskih svetovnih orkestrov do intimnejših umetniških večerov.
Program zaobsega vse od klasičnega baleta in nastopov priznanih solistov do sodobnih muzikalov ter kulinarike. Moja osebna preferenca se tako ne skriva v posameznem večeru, temveč v celoti, s katero se predstavljamo. Vsak dogodek, naj bo to velik spektakel ali komorni koncert, prispeva svoj del k festivalskemu mozaiku, v katerem s ponosom uživam skupaj z našim občinstvom.
