Iz garaže do vin, o katerih govorijo Michelinovi chefi
V tem tednu sta Elizaveta in Peter Gönc na vrtu Lili Novy pod ljubljanskim PEN klubom predstavila vina ANA Selection, butično linijo, s katero želita pokazati, da lahko tudi na Štajerskem nastajajo vina s svetovnim potencialom. Še pred uradno predstavitvijo pa smo se z mladima zakoncema pogovarjali za revijo SaMMozavestno – o garažnih začetkih, osebni viziji vina, družinski dediščini in odločitvah, ki se začnejo že v vinogradu.
Garaža kot prostor svobode, kjer si lahko dovoliš napake
Na gričih nad Ptujem, kjer se vinogradi razprostirajo na približno 300 metrih nadmorske višine, lapornata tla, sonce in hladni vetrovi ustvarjajo pogoje za vina, ki ne stavijo na hipni učinek, temveč na počasno razkrivanje, natančnost in občutek za prostor, iz katerega prihajajo. Vinska klet ANA Estate gradi na filozofiji, da mora vino govoriti o svojem izvoru; zadržano, pokončno in brez odvečnih poudarkov, a z jasno osebnostjo.
A zgodba, ki danes navdušuje vse od ameriških vinskih poznavalcev do chefov z Michelinovimi zvezdicami, se ni začela v idealizirani podobi vinogradniške tradicije, temveč precej bolj neposredno – v garaži, kjer je Peter Gönc naredil svoje prvo vino in kjer, kot pravi, ni bilo veliko razmišljanja o tem, kako naj bi bile stvari videti, ampak predvsem o tem, kako jih narediti. »Garaža je bila prostor svobode, kjer si si lahko dovolil napake in se iz njih učil,« se spominja začetkov, ki jih danes razume z veliko hvaležnostjo.
Prav tam se je oblikoval njegov odnos do vina, ne kot do nečesa, kar preprosto podeduješ, temveč kot do nečesa, kar moraš ustvariti sam. »Naprej me je gnala neka notranja nuja, da razumem vino na svoj način. Ne kot nekaj, kar samo podeduješ, ampak kot nekaj, kar moraš ustvariti sam,« pravi Peter Gönc. Ta občutek popolne odgovornosti za vsako odločitev je bil po njegovih besedah hkrati strašljiv in izjemno motivirajoč.
»Najbolj jasno nadaljujeva tradicijo v odnosu do vinograda. Spoštovanje do zemlje, razumevanje lege, potrpežljivost, to so stvari, ki se ne spreminjajo. Svojo pot pa najbolj čutiva v kleti in v interpretaciji vina,« o odnosu med tradicijo in lastnim pristopom pravita Elizaveta in Peter Gönc.
Dediščina, ki ne mara mirovanja
Priimek Gönc v slovenskem vinarstvu veliko pomeni, a prav zato je za Petra in njegovo ženo Elizaveto nadaljevanje družinske zgodbe predvsem vprašanje ravnotežja. »Tradicija ti da temelje, znanje in neko odgovornost, hkrati pa te lahko tudi omeji, če ji samo slediš,« pravita. Zato je ne razumeta kot nekaj, kar bi bilo treba ponavljati, ampak kot izhodišče, iz katerega je treba znati narediti korak naprej. »Spoštovanje do prejšnjih generacij se po najinem mnenju kaže prav v tem, da si upaš iti naprej.«
Linija ANA Selection je v tem smislu zelo zavestna odločitev: nadaljevanje zgodbe, a z lastnim podpisom. Najbolj jasno tradicijo nadaljujeta v odnosu do vinograda, kjer se spoštovanje do zemlje, razumevanje lege in potrpežljivost ne spreminjajo, svojo pot pa najmočneje čutita v kleti in v interpretaciji vina. Tam si dovolita več natančnosti, več razmisleka o detajlih in tudi več tveganja, saj vsako vino razumeta kot izraz določenega trenutka in prostora, ne kot ponovitev nečesa, kar je že bilo.
Kakovost sama po sebi ni dovolj
V njunem razmišljanju se vino nikoli ne zgodi samo od sebe, temveč je rezultat neštetih odločitev, med katerimi so najtežje prav tiste, ki jih ni mogoče popraviti. »Te so večinoma v vinogradu – trenutek trgatve, način dela z grozdjem, odzivanje na letnik,« pojasnjujeta in dodajata: »V kleti lahko vino še usmerjaš, v vinogradu pa postaviš temelje, zato tam vsaka odločitev nosi posebno težo.«
Povsem drugačno zahtevnost prinese trg, kjer se moraš po njunih besedah naučiti sprejeti, da kakovost sama po sebi ni vedno dovolj. »In to je morda psihološko najtežji del,« opažata. Prav zato marketinga ne razumeta kot olepševanje, temveč kot prevajanje. »Kot način, da kompleksno zgodbo vina približaš ljudem.« Če tega ne narediš, lahko tudi izjemno vino ostane nerazumljeno, ne glede na kakovost.
Ameriški Forbes je njihov chardonnay opisal kot vino, ki dokazuje, da lahko Slovenija tekmuje na najvišji globalni ravni.
Doma te poznajo. Ali pa mislijo, da te.
Čeprav so bila njuna vina sprva bolj usmerjena v tujino, je ANA Selection nastala tudi z mislijo na Slovenijo, ki jo vidita kot izjemno pomemben, a hkrati zelo zahteven trg. »Je domač, kar pomeni, da te ljudje poznajo ali mislijo, da te poznajo,« pravita. A prav zato ima domači uspeh posebno težo. Pri nas so pomembni osebni stik, priporočila sommelierjev, gostincev in prijateljev, predvsem pa zaupanje: »Ljudje želijo vedeti, kdo stoji za vinom.«
Na tujih trgih, predvsem v Skandinaviji, ZDA in deloma Aziji, opažata drugačen odziv, saj tam pogosto lažje razložita zgodbo Slovenije kot vinske regije. »Paradoksalno je, da tujci včasih hitreje prepoznajo unikatnost naših terroirjev, ker nimajo vnaprej oblikovanih pričakovanj,« pravita. Prav v tej odprtosti se skriva tudi priložnost za slovenska vina, ki se lahko iz nišne posebnosti razvijejo v resno mednarodno zgodbo.
Ne biti vse za vse
V zasičenem vinskem svetu, polnem velikih besed in lepih zgodb, majhna butična klet po njunem mnenju ne more in ne sme poskušati biti vse za vse. »Z vztrajnostjo in jasnostjo,« odgovarjata na vprašanje, kako prodreti skozi hrup. »Avtentičnost ni nekaj, kar lahko dodaš naknadno, ta mora biti vgrajena v vsako odločitev. Ljudje to prej ali slej prepoznajo.«
Ko nista v vinogradu ali kleti, ju vračajo k sebi preproste stvari: narava, čas z bližnjimi in trenutki brez hrupa. Prav v teh tihih prostorih, ko se človek za hip odmakne od dela, pogosto pride navdih in se stvari sestavijo. In tudi dvomi so del poti, ki jo jemlješ resno. »Držala naju je kombinacija trme in vere v to, kar delava. In pa občutek, da ta zgodba ni samo poslovna odločitev, ampak nekaj veliko bolj osebnega.«
Morda prav zato njuna vina niso zgolj izdelek, temveč zapis poti, ki se je začela v garaži in se danes nadaljuje v vsakem novem letniku, v vsaki novi steklenici in v vsaki odločitvi, ki jo je treba sprejeti med vinogradom in kozarcem.
Linijo ANA Selection sta pred kratkim zaokrožila še z roséjem iz modrega pinota, ki prinaša bolj lahkoten, a še vedno izrazito eleganten karakter.
Ko vino ni le pijača, ampak del zgodbe
Linija ANA Selection je nastajala več let in danes predstavlja najbolj natančen izraz vinarske filozofije Petra in Elizavete Gönc. Sprva sta jo sestavljala chardonnay ter blanc iz chardonnayja in belega pinota, pred kratkim pa sta zgodbo zaokrožila še z roséjem iz modrega pinota, ki prinaša bolj lahkoten, a še vedno izrazito eleganten karakter.
Čeprav je bila linija ustvarjena tudi z mislijo na slovenski trg, so vina že vzbudila veliko zanimanja v tujini. Ameriški Forbes je njihov chardonnay opisal kot vino, ki dokazuje, da lahko Slovenija tekmuje na najvišji globalni ravni, sommelierji in chefi z Michelinovimi zvezdicami pa govorijo o izraziti kompleksnosti in značaju.
Za temi vini ni bližnjic, temveč leta eksperimentiranja, potovanj, iskanja znanja in neštetih odločitev. Kot pravi Peter Gönc: »Vem, da popolnosti ne morem doseči, lahko pa dosežem najboljše, kar v danem trenutku znam in zmorem. Vse, kar je manj, je nesmiselno početi.«
Ime ANA ni naključno – je posvetilo ženskam družine Gönc, tudi njuni hčerki Ani. Prav zato so vina namenjena predvsem posebnim trenutkom, ko vino ni le pijača, ampak del zgodbe.
Foto: arhiv ANA Selection
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji SaMMozavestno. Če bi želeli imeti svoj izvod, nam pišite na info@marketingmagazin.si. Za naročnike MM-a je na voljo brezplačno, za vse ostale pa za 4,90 evra. Digitalno različico revije najdete na tej povezavi.
