Ko menopavza dobi svoj glas
Čeprav menopavza zadeva vsako žensko, je bila dolgo potisnjena na rob javnega diskurza – nekje med zasebnim in zamolčanim, pogosto brez jezika, s katerim bi jo sploh lahko opisali. V zadnjem času se to spreminja tudi v Sloveniji, pomemben del tega premika pa soustvarja podkast Herera. Njegova soustanoviteljica Nina Gaspari danes o tej temi govori z redko kombinacijo osebne izkušnje in premišljene vsebinske strategije. Projekt, ki je nastal iz zelo konkretnega občutka zmede in pomanjkanja informacij, se je v kratkem času razvil v platformo, ki odpira vprašanja ženskega zdravja širše in bolj sistematično, kot smo jih bili vajeni doslej.
»Želeli smo, da slovenski strokovnjaki v slovenskem jeziku razložijo, kaj se dogaja z ženskim telesom«
Začetek Herere ni bil rezultat poslovne priložnosti, temveč osebnega preloma. Nina Gaspari se spominja, da je izraz perimenopavza prvič zares začenjala razumevati šele pred nekaj leti, med snemanjem svojega podkasta Lovim ravnotežje, v katerem sta se s prehransko terapevtko pogovarjali o prehrani v različnih obdobjih. »Če sem besedo perimenopavza že kdaj prej slišala, pa nisem vedela, kaj dejansko pomeni. Nisem vedela, kdaj se to obdobje začne, kako ga prepoznati in kaj se v telesu pravzaprav dogaja,« pove. Šele skozi pogovor v podkastu so se začeli sestavljati drobci izkušenj, ki so se ji do takrat zdeli nepovezani – od nespečnosti in utrujenosti do občutkov tesnobe, ki jih ni znala jasno umestiti. »Imela sem občutek, da se v mojem telesu nekaj dogaja, pa nisem vedela, zakaj. In to je bil pravzaprav najbolj neprijeten del – nevednost.«
Ko je začela iskati odgovore, je naletela na še večjo praznino. V slovenskem prostoru skoraj ni bilo dostopnih, razumljivih informacij, kaj šele strukturiranih vsebin. »Pred dvema letoma v največjih knjigarnah nisi našel niti ene knjige o menopavzi,« opozori. To dejstvo je bilo zanjo simptom širšega problema: tematika, ki zadeva polovico prebivalstva, je bila potisnjena na rob, brez sistemske obravnave in brez prostora za odprt pogovor.
Prav iz tega občutka se je rodila Herera. Ne kot še en vsebinski projekt, temveč kot poskus zapolnitve vrzeli. Ključni namen je bil od začetka dvojen: po eni strani približati strokovne informacije v razumljivem, lokalnem kontekstu, po drugi pa ustvariti prostor, kjer bi ženske lahko delile svoje izkušnje. »Želeli smo, da slovenski strokovnjaki v slovenskem jeziku razložijo, kaj se dogaja z ženskim telesom. Hkrati pa smo želeli odpreti prostor, kjer bi se ženske lahko oglasile in povedale svoje zgodbe.«
»Želeli smo, da slovenski strokovnjaki v slovenskem jeziku razložijo, kaj se dogaja z ženskim telesom. Hkrati pa smo želeli odpreti prostor, kjer bi se ženske lahko oglasile in povedale svoje zgodbe,« o namenu podkasta Herera pravi njegova soustanoviteljica, urednica in voditeljica Nina Gaspari.
Intimnost medija in moč skupnosti
Pri tem je bila sprva skeptična. Slovenski javni prostor ni znan po spontanem deljenju osebnih izkušenj, še posebej ne pri tako intimnih temah. A odziv je bil presenetljiv. »Bila sem prepričana, da se ženske ne bodo želele izpostaviti. A zgodilo se je ravno nasprotno – že zelo zgodaj so se začele javljati in deliti svoje zgodbe.« Prav epizode »običajnih«, v širši javnosti neznanih žensk sodijo med najbolj poslušane, kar kaže na močno potrebo po prepoznavanju in potrditvi izkušnje. »Ko slišiš, da nisi edina in da se to dogaja tudi drugim, se nekaj premakne. Stigma začne izgubljati moč.«
Izbira podkasta kot formata je bila povsem logična. Nina Gaspari poudarja, da gre za medij, ki omogoča drugačno vrsto bližine. »Avdio podkast poslušaš sam, v zelo osebnih trenutkih – na sprehodu, v avtu, doma. To je prostor, kjer si bolj odprt za teme, ki jih sicer morda ne bi naslovil.«
Prav zato se ekipa zavestno za zdaj še izogiba videu in hitrim, iz konteksta iztrganim izsekom, ki prevladujejo na družbenih omrežjih. »Ne želimo senzacionalizma. Tukaj gre za zaupanje, za to, da vsebino obravnavaš spoštljivo.«
Čeprav je bila menopavza izhodišče, se vsebine Herere danes širijo v širši kontekst ženskega zdravja in življenjskih prehodov. V podkastu tako obravnavajo tudi reproduktivne pravice, finančno pismenost, osebni slog in odnose. Takšna širitev ni naključna, temveč izhaja iz razumevanja ciljne skupine. »Ženske v tem življenjskem obdobju se ne soočajo le z biološkimi spremembami, ampak tudi z vrsto drugih vprašanj. In želeli smo nagovarjati to celoto.«
Ekipa kot kombinacija različnih pogledov
Pomemben del zgodbe Herere je tudi njena ekipa. Ta ni homogena, temveč sestavljena iz različnih profilov in pogledov, kar se odraža tudi v vsebini. Poleg Nine Gaspari, ki je urednica in voditeljica podkasta Herera, je soustanoviteljica še Žana Močnik, ki vodi projekt in skrbi za poslovni del, pridružila pa sta se jima še Blaž Ritmanič, ki je za Herero zasnoval grafično podobo, skupnosti nadel ime in skrbi za njen prepoznavni vizualni jezik, in Ana Eterović, ki bdi nad komunikacijo na družbenih omrežjih in grajenjem skupnosti.
Gasparijeva poudarja, da prav raznolikost ekipe omogoča širino vsebin. »Sama vedno izhajam iz stroke in potrebujem preverjene informacije. Žana pa je, na primer, bolj odprta tudi do alternativnih pristopov, kar je pomembno, ker ženske zanimajo različne poti.« Takšno dopolnjevanje pa zahteva tudi dodatno odgovornost. »Pri takšnih temah si ne moreš privoščiti površnosti. Vsaka vsebina mora biti premišljena, preverjena in postavljena v pravi kontekst.«
Nina Gaspari s soustanoviteljico Herere Žano Močnik. Poleg njiju sta v ekipi še kreativni direktor Blaž Ritmanič in upravljavka družbenih omrežij Ana Eterović.
Med stroko, etiko in trgom
Poslušanost potrjuje, da projekt nagovarja realno potrebo. Posamezne epizode trenutno dosežejo med pet in šest tisoč poslušalcev, pri čemer jih večina posluša do konca, kar je v svetu podkastov ključni kazalnik angažiranosti. »Številke so pomembne, a še pomembnejši so odzivi. Ko ti ginekologinja pove, da svojim pacientkam priporoča naš podkast, ker sama nima dovolj časa, da bi jim razložila vse, kar bi si želela, veš, da nekaj delaš prav,« pove sogovornica.
Herera pa ne ostaja le v digitalnem prostoru. S strokovnimi srečanji v podjetjih odpira temo menopavze tudi tam, kjer je bila še donedavno popolnoma odsotna – v delovnem okolju. »Na našem največjem strokovnem srečanju smo imeli več kot sto žensk v živo in preko štiristo, ki so se priklopile preko spleta z različnih koncev Slovenije, vprašanjem pa ni bilo konca. Pogovarjale smo se tudi o temah, ki jih sicer ne povezujemo z delovnim prostorom.« Odziv po dogodkih kaže, da se razprava nadaljuje še dolgo po zaključku, kar potrjuje, da gre za temo, ki jo ženske aktivno potrebujejo.
Kljub očitnemu tržnemu potencialu ekipa ostaja previdna pri komercializaciji. »Že kmalu po začetku predvajanja podkasta smo dobili ponudbe za oglaševanje, a smo se odločili, da tega lotevamo premišljeno, postopno in da izbiramo partnerje, za katere vemo, da imamo skupne vrednote in tako pripomoremo k boljšemu osveščanju o ženskem zdravju,« pove Nina Gaspari. Razlog je v ohranjanju kredibilnosti in zaupanja – tako pri strokovnjakih kot pri poslušalkah. Projekt se zato razvija s poudarkom na kakovosti vsebine in se trenutno formalizira v zavod, ki bo omogočal širše delovanje na področju izobraževanja in ozaveščanja.
Telo kot kompas
Pomemben del zgodbe pa ostaja osebna izkušnja. Nina Gaspari je po prvih spoznanjih začela sistematično spreminjati svoj življenjski slog – od vadbe za moč do prehrane in spanja. »Mislila sem, da živim zdravo, pa sem ugotovila, da lahko naredim še veliko več,« pove. Šele ko je postavila te temelje, se je odločila tudi za nadomestno hormonsko terapijo, ki ji je pomagala ublažiti simptome, ki jih z drugimi spremembami ni uspela odpraviti. »V zelo kratkem času sem dobila nazaj energijo. Imela sem občutek, da sem spet jaz.«
Ob tem poudarja, da se je v Sloveniji dostop do terapij in informacij v zadnjem času bistveno izboljšal. »Danes imamo več možnosti kot pred letom ali dvema, tako na področju zdravil kot tudi strokovne podpore. V tem smislu smo v koraku s časom.«
Po njenem mnenju pa je prav to obdobje tudi trenutek, ko se mora ženska na novo naučiti poslušati svoje telo. »Gre za to, da razumeš, kaj se dogaja, in da znaš ločiti med tem, kaj lahko spremeniš sama in kdaj potrebuješ strokovno pomoč.«
Tema, o kateri se mora govoriti brez zadržkov
A kljub napredku ostaja dejstvo, da je informiranost še vedno neenakomerna. V Sloveniji je približno 450.000 žensk v starostni skupini med 35 in 65 let, ki jih tematika neposredno zadeva, kar predstavlja pomemben del populacije. »Vsaka ženska bo šla skozi to obdobje. In prav je, da ga ne pričaka nepripravljena,« poudari sogovornica.
Herera tako ni le podkast, temveč vse bolj postaja platforma, ki združuje znanje, izkušnje in skupnost. V prostoru, kjer je bila menopavza dolgo razumljena kot nekaj, o čemer se ne govori, danes nastaja zgodba, ki temelji na razumevanju, odprtosti in predvsem na občutku, da ženske v tem procesu niso same. In prav ta občutek, da obstaja prostor, kjer lahko o tem govorijo brez zadržkov, je morda največja sprememba, ki jo prinašajo takšni projekti.
Foto: Taja Harris
Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji SaMMozavestno. Če bi želeli imeti svoj izvod, nam pišite na info@marketingmagazin.si. Za naročnike MM-a je na voljo brezplačno, za vse ostale pa za 4,90 evra. Digitalno različico revije najdete na tej povezavi.
