»Včasih se je dobro prepustiti in odkriti nekaj novega«

Na hrvaškem otoku Krk se je včeraj začeli Surf Festival, mi pa smo se z njegovim organizatorjem Bojanom Bojkom še pred tem pogovarjali za revijo SaMMozavestno.

Surf Festival na Krku ne nastaja kot še en poletni dogodek v prenasičenem festivalskem koledarju, temveč kot precej bolj osebna izjava. V ozadju je generacija ustvarjalcev, ki glasbo in kulturo ne le spremlja, ampak ju aktivno soustvarja že več kot desetletje. Med njimi je tudi Bojan Bojko, soustanovitelj festivala in eden ključnih akterjev zagrebške platforme više manje zauvijek, ki že leta povezuje regionalno neodvisno sceno. Njihov pristop je preprost, a ambiciozen hkrati: ustvariti prostor, kamor bi sami želeli priti. In prav v tej iskrenosti Surf Festival že v svoji prvi ediciji nakazuje, da bi lahko postal ena od zanimivejših novih točk na jadranskem zemljevidu.

Od kod ideja za Surf Festival? Je nastal iz občutka, da na Jadranu primanjkuje festivalov z drugačnim glasbenim podpisom, ali bolj iz vaše osebne želje, da ustvarite prostor, kakršnega bi si tudi sami kot obiskovalci želeli?

Surf Festival je nastal kot ideja prijateljev in glasbenih somišljenikov, da ustvarimo večdnevni dogodek, na katerega bi si tudi sami želeli priti. Ta je bila v zraku že nekaj časa, začela pa se je uresničevati v drugi polovici preteklega leta. Ker se z glasbo, kulturo in sorodnimi dejavnostmi ukvarjamo že približno 15 let, smo od začetka vedeli, kakšen festival si želimo – takšnega, ki ponuja doživetja, ki se jih bodo ljudje radi spominjali.

V regiji je poleti že precej glasbenih festivalov. Zakaj po vašem mnenju potrebujemo še enega – in zakaj bi moral prav Surf Festival v tej množici pritegniti pozornost?

Za začetek, glasbeni program ponuja izbor trenutno najbolj vročih regionalnih bendov s področij neodvisnega popa, alt-rocka, hip-hopa, r’n’b-ja in elektronske glasbe, kot so Kokosy (Slovenija), Peki Pele, Mate Ponjević in Tigrovi ter RH Space Orchestra (Hrvaška), KOIKOI, Vizelj in Oxajo (Srbija), Sijenke (Črna gora) ter Dina Jashari (Severna Makedonija). Poleg tega nastopajo tudi močna mednarodna imena, kot sta Allyshe Joy (Avstralija) in Domenique Dumont (Latvija–Francija), verjetno pa sledi še kakšno presenečenje.

Prisotna so tudi uveljavljena producentska, DJ in selektorska imena, kot so Chaos in The CBD (Nova Zelandija), Bradley Zero, Flo Dill in Leon Vynehall (Združeno kraljestvo), Habibi Funk (Nemčija), OMOLOKO (Brazilija) ter številni najrelevantnejši predstavniki regionalne scene.

Poleg večernega glasbenega programa bo dan na festivalu zapolnjen z aktivnostmi, v katere se boste lahko obiskovalci vključili popolnoma brezplačno. Od jutranje organizirane joge, teka, pohodništva in kolesarskih tur, pa vse do popoldanskih sproščenih DJ-setov in koncertov umirjene glasbe.

Pomemben adut je tudi sama lokacija festivala, ki je dobesedno 20 metrov stran od plaže. Mislim, da je to precej edinstveno in da se le redko kateri festival lahko pohvali s čim podobnim.

Zakaj ste izbrali prav Krk oziroma Punat? Kaj ima ta lokacija, česar morda ne bi moglo ponuditi kakšno drugo, bolj »pričakovano« festivalsko prizorišče?

V Punat smo dolga leta prihajali v času festivala Velvet Festival, s katerim smo sodelovali, na njem delali in tudi nastopali. Zmogljivosti kraja in festivalske lokacije popolnoma ustrezajo našim idejam, poleg tega pa imamo tudi podporo lokalne skupnosti.

Poleg tega otok Krk ponuja resnično izjemne naravne lepote in prav to želimo obiskovalcem približati skozi prej omenjene dnevne aktivnosti. Krk je poln pohodniških in kolesarskih poti – od gozdnih, travnatih pa vse do povsem golih krajin. Na otoku najdete tudi peščene, prodnate, divje in urejene plaže ter kristalno čisto morje. Prednost sta tudi bližina kopnega in dostop prek mostu, poleg tega pa ima Krk tudi letališče.

Nisem povsem prepričan, katero »pričakovano« lokacijo imate v mislih, vendar imamo mi radi »nepričakovano« – in to je zagotovo nekaj, kar lahko obiskovalci pričakujejo: nepričakovano. (smeh)

Kot pravite, Surf Festival ne stavi le na glasbeni program, temveč tudi na zabave na ladjah, poslušalske seanse, vodene sprehode, jogo in stik z lokalnim okoljem. Se vam zdi, da festival danes ne »prodaja« več le izvajalcev, temveč na neki način tudi celoten življenjski slog?

Ta življenjski slog živimo. V organizaciji so ljudje, ki se s tem ukvarjajo in jim to predstavlja del vsakdana, zato je bilo logično, da vse to nadaljujemo tudi na festivalu. Da ne bi zvenelo pretenciozno – to nam je res pomembno, saj je del naše identitete, zato to želimo deliti z drugimi.

Poleg izvajalcev in zabav na ladjah ponujamo celovito izkušnjo – preplet zabave, doživetij in (aktivnega) oddiha v poletnem okolju Jadrana.

Komu je Surf Festival pravzaprav namenjen? Je to festival za ljudi, ki natančno spremljajo sodobno neodvisno glasbeno sceno, za radovedne poletne obiskovalce ali za občinstvo, ki želi oboje?

Pravzaprav vsem – tistim, ki spremljajo glasbo, in tistim, ki hrepenijo po avtentičnih izkušnjah. Mislim, da ni nujno, da nekdo aktivno spremlja sceno; včasih se je dobro prepustiti in si dovoliti odkriti nekaj novega. To je ena od ključnih idej festivala nasploh – vsaj zame je bilo vedno tako in tako je tudi ostalo.

Seveda bodo določena imena vedno delovala kot neke vrste »magnet«, ki pritegne pozornost, vendar mora biti v človeku tudi kanček radovednosti, da razišče neznano. Vse, kar smo kot civilizacija dosegli v pozitivnem smislu, je rezultat radovednosti – želje po odkrivanju in razumevanju novega.

Surf Festival je tudi del vaše platforme više manje zauvijek, ki podpira glasbenike na različnih področjih. Je Surf Festival na neki način nadaljevanje te zgodbe, le da ste jo tokrat prenesli v festivalski format?

Ne bi rekel, da gre za neposredno nadaljevanje te zgodbe, a hkrati ne zanikam, da so temeljna načela in vrednote enaki. Surf Festival je nastal kot skupni projekt kolektiva Kišobran iz Beograda in založbe više manje zauvijek iz Zagreba, zato zavzema posebno mesto v našem delovanju. Lahko pa rečemo, da Surf Festival združuje in krepi ideje in vrednote, ki jih delimo. In da, dobro ste opazili, da podpiramo glasbenike z zelo različnih področij – nikoli se nismo omejevali z oznakami, saj je dobra glasba vedno bila in vedno bo preprosto dobra glasba, ne glede na žanr ali slog.

Kako vi osebno doživljate današnjo glasbeno sceno? Se vam zdi, da mlajša publika glasbo še vedno odkriva z enako strastjo kot nekoč, ali je tudi glasba postala le še ena vsebina, ki jo hitro konzumiramo in še hitreje zamenjamo?

Poznate tisti Wrapped, ki ga lahko na enem znanem streaming servisu običajno konec leta ustvarite za preteklo leto? No, jaz sem to naredil in izpadlo je, kot da imam 20 let – ker poslušam novo glasbo in spremljam sodobne glasbene tokove. Naj povem, da nimam 20 let; če bi me že morali opredeliti, bi rekli, da sem »boomer«. (smeh)

Glasbo poslušam po principu albumov – najdem izvajalca, ki me zanima, in poslušam njegove albume ali EP-je. Novo glasbo »konzumiram« digitalno, medtem ko imam nekatere klasike in sodobne klasike na vinilu ali CD-jih.

Mlajša publika zagotovo strastno spremlja glasbo, le načini so se spremenili. To je naravno in ciklično – spomnimo se 80. let prejšnjega stoletja in takratnega mainstreama, nato 90. let, ko so se stvari spet obrnile, pa 2000-ih z novim valom indieja, alt-popa in garage rocka, nato 2010-ih … Približno vsako desetletje prinese nekaj novega. Vsak čas ima svoje posebnosti, znotraj katerih je vedno prostor za raznolikost. Nekoč se je pripadnost definirala skozi subkulture, danes je to drugače. Morda se res več konzumira, a to zato, ker je več dostopnega – predvsem zaradi spleta. Dobra glasba pa ostaja dobra, ne glede na način, kako jo poslušamo.

»Ker se z glasbo, kulturo in sorodnimi dejavnostmi ukvarjamo že približno 15 let, smo od začetka vedeli, kakšen festival si želimo – takšnega, ki ponuja doživetja, ki se jih bodo ljudje radi spominjali,« pravi Bojan Bojko.

Kakšna glasba vam je osebno najbližja? Katerega letošnjega nastopa na Surf Festivalu ne boste zamudili in na katerem koncertu si boste kljub organizatorski vlogi želeli biti predvsem poslušalec?

Najbližja mi je glasba, ki mi je preprosto dobra – tako enostavno je to. Morda ne boste verjeli, a zanimajo me vsi izvajalci letošnjega Surf Festivala, čeprav sem nekatere že večkrat slišal in videl v živo. Če pa moram izbrati, sta to Allysha Joy in Domenique Dumont – predvsem zato, ker ju še nisem imel priložnosti slišati v živo, sem pa velik oboževalec.

Med producenti, DJ-ji in selektorji pa bi izpostavil Chaos in The CBD, Floja Dilla, Habibi Funk in Bradleyja Zero – prav tako zato, ker jih še nisem imel priložnosti doživeti v živo.

Foto: osebni arhiv

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji SaMMozavestno. Če bi želeli imeti svoj izvod, nam pišite na info@marketingmagazin.si. Za naročnike MM-a je na voljo brezplačno, za vse ostale pa za 4,90 evra. Digitalno različico revije najdete na tej povezavi.

Najbolj brano

Čeprav menopavza zadeva vsako žensko, je bila dolgo potisnjena na rob javnega diskurza –...

Lana Trampuš je nutricionistka, magistrica inženirka prehrane in klinična dietetičarka, ki o prehrani govori...

Matej Slapnik, direktor podjetja LELOSI, pravi, da je cilj dobro zasnovanega oblačila pravzaprav ta,...

»Coolcation« je eden od potovalnih trendov, ki najbolj jasno kaže, kako se spreminja naš...

Sorodne objave

Na Mostu na Soči so odprli butični družinski penzion Tu’lie. Investitorja v 3,5 milijona...

Teden restavracij se po uspešni pomladni sezoni prvič seli iz restavracij na ulice. V...

Pred jubilejnim koncertom v Križankah smo se z Neisho pogovarjali o prostoru, kjer se...

Četrta samostojna izvedba dogodka Volleyball on Water bo 10. in 11. julija pri Novem...

Ostanite na tekočem

Prijavite se na naša e-obvestila in bodite obveščeni o novostih.