Pet kriminalk za napet poletni pobeg
Poletje ni nujno rezervirano le za lahkotne ljubezenske romane, potopisne sanjarije in knjige, ki jih lahko brez slabe vesti odložimo po treh straneh. Včasih se najboljši oddih začne prav takrat, ko nas knjiga iz ležalnika preseli v svet laži, skrivnosti, prevar in zločinov, ki se počasi razkrivajo do zadnje strani.
AVTOR:
V uredništvu SaMMozavestno smo izbrali pet kriminalk oziroma psiholoških trilerjev, ki bodo v vaš poletni oddih vnesli ravno prav razburjenja. Med njimi sta dve slovenski kriminalki, ki dokazujeta, da domači žanr še zdaleč ni izčrpan, ter trije prevodni trilerji, ki stavijo na prevaro, napetost in vprašanje, komu lahko sploh še verjamemo.
Ashley Elston: Zmaga prva laž (Beletrina, 2026)
Evie Porter ima na videz vse: urejeno življenje, privlačnega partnerja, družabni krog in identiteto, ki deluje brezhibno. Težava je le v tem, da Evie Porter v resnici ne obstaja. Je izmišljena oseba, skrbno sestavljena za novo nalogo, ki ji jo dodeli skrivnostni gospod Smith. Ko se profesionalna prevarantka znajde v igri, v kateri se začnejo mešati služba, čustva in preživetje, postane jasno, da bo prva laž morda res zmagala, a jo lahko vsaka naslednja tudi pokoplje.
Zmaga prva laž je domiselno strukturiran triler, ki bolj kot na krvave prizore stavi na raznolike identitete, dvojna življenja in igro mačke z mišjo. Ashley Elston bralca ves čas drži v rahlem dvomu: ali navijamo za junakinjo, ki je v osnovi prevarantka, ali za nekoga, ki si poskuša iz sveta laži izboriti vsaj košček resnice? Idealno branje za vse, ki imajo radi pametne preobrate, moralno nekoliko sporno junakinjo in zgodbo, pri kateri se zdi, da ima vsak odgovor že pripravljen nov zaplet.
Nicola Sanders: Vrzi jo ven (Primus, 2026)
Dom naj bi bil prostor varnosti. V psihološkem trilerju Vrzi jo ven pa se prav domače okolje spremeni v najnevarnejši prostor. Joanne živi z možem in dojenčico, ko se v njihovo življenje vrne Chloe, hči iz moževega prejšnjega razmerja. Sprva gre za družinsko zadrego, nato za nelagodje, kmalu pa za občutek, da v hiši nekaj ni prav. Ali Joanne pretirava? Je Chloe res grožnja? Ali pa je resnica precej bolj zapletena?
Nicola Sanders gradi napetost iz tistega, kar je v psiholoških trilerjih pogosto najbolj učinkovito: iz dvoma. Bralec nikoli povsem ne ve, ali lahko zaupa pripovedovalki, njenim strahovom ali ljudem okoli nje. Knjiga se poigrava z vprašanjem, kako hitro se lahko družinska idila spremeni v nočno moro in kako težko je ukrepati, ko nevarnost nima jasnega obraza. To ni kriminalka s klasičnim detektivskim postopkom, temveč triler o psihološkem pritisku, nezaupanju in neprijetnem občutku, da nekdo v vašem domu ne bi smel biti tam.
Lisa Jewell: Ne dovoli mu vstopiti (Primus, 2026)
Lisa Jewell že dolgo velja za eno od najbolj izstopajočih avtoric psiholoških trilerjev, v katerih se za navidez urejenimi domovi skrivajo temne razpoke. V romanu Ne dovoli mu vstopiti v središče postavi moškega, ki je na prvi pogled vse, kar bi si ženska lahko želela: šarmanten, pozoren, uspešen, zanesljiv. Toda popolnost je pri Jewellovi vedno sumljiva.
Zgodba se vrti okoli več žensk, ki jih povezuje isti moški oziroma njegova mreža laži. Nina po moževi smrti spozna Nicka, njena hči Ash pa ob njem hitro začuti nelagodje. Drugje Martha vse težje sprejema moževe pogoste odsotnosti in občutek, da njegovo življenje ni takšno, kot ji ga predstavlja. Jewellova spretno prepleta perspektive, počasi zateguje zanko in bralca vodi v zgodbo o manipulaciji, zaupanju in nevarnosti, ki se pogosto predstavi v najlepši možni embalaži.
Ne dovoli mu vstopiti je temačen, tekoče napisan triler za vse, ki jih zanimajo zgodbe o odnosih, v katerih najnevarnejši človek ni tujec v temni ulici, temveč nekdo, ki ga povabimo v svoje življenje.
Maša Jelušič: Profesor je končno mrtev (Goga, 2025)
S kriminalnim romanom Profesor je končno mrtev smo dobili še eno avtorico, ki slovenski kriminalki dodaja nov potencial. Maša Jelušič svojo zgodbo postavi v Ljubljano, v hišo ob progi, kjer je umorjen ostareli profesor. Primer prevzame kriminalistka Katjuša Jakopič, junakinja, ki deluje pristno, nevsiljivo in dovolj drugače, da si jo zlahka zapomnimo. Ne gradi na zunanjem vtisu, temveč na opazovanju, logiki, intelektualni ostrini in suhem humorju, ki ji daje značaj.
Roman ni le vprašanje, kdo je moril, temveč tudi, zakaj se nekatere zgodbe vračajo, četudi bi jih družba najraje potisnila pod preprogo. Profesorjeva preteklost odpira teme zlorabe moči, spolnega nasilja, molka in sistemov, ki so predolgo varovali napačne ljudi. Pri tem avtorica ne piše aktivističnega pamfleta, ampak kriminalko, ki napetost črpa iz zelo prepoznavnega družbenega okolja. Prav zato deluje domače, aktualno in neprijetno resnično.
Profesor je končno mrtev je obetaven prvenec, ki pokaže, da slovenska kriminalka ne potrebuje nujno spektakularnih prizorišč, da bi bila napeta. Včasih zadošča hiša, polna stanovalcev, ki nekaj vedo, nekaj skrivajo in skoraj zagotovo ne govorijo vse resnice.
Tadej Golob: Brezno (Goga, 2025)
Tadej Golob se v sedmem romanu o Tarasu Birsi loteva tematike, ki še danes razdvaja slovensko družbo.
Brezno namreč Tarasa odpelje na Kočevsko, kjer v novoodkriti jami naleti na truplo, položeno na kup kosti, tihih prič povojnih pobojev.
Tadej Golob je najmočnejši prav tam, kjer kriminalko poveže z družbenim ozadjem. Taras Birsa ni superjunak, temveč utrujen, pronicljiv in človeško nepopoln preiskovalec, ki se znajde med forenziko, zgodovino, politiko spomina in zelo živimi čustvi. Brezno je temačnejše od marsikatere poletne kriminalke, a prav zato učinkovito: ne ponuja le napetosti, temveč tudi nelagodje. Bralca sili, da se vpraša, koliko preteklosti je v resnici pokopane in koliko je je še vedno med nami.
Seveda to ni lahkotno plažno branje in bo v vas morda pustilo grenak priokus, zelo verjetno pa si boste ob njem zaželeli, da se Taras Birsa (seveda v podobi Sebastiana Cavazze) ponovno vrne na televizijske ekrane.
