Se še spomnite, kako je bilo spoznati ljudi v živo?
Ko je bilo za ljubezen treba iti ven, pogledati neznancu v oči in začeti pogovor brez pomoči algoritma. Danes se zdi takšno spoznavanje skoraj staromodno, a Ljubljanski Dejt je eden od primerov, kako se potreba po spoznavanju ljudi v živo vrača v nekoliko drugačni obliki.
Se še spomnite, kako je bilo nekoč, ko je bilo treba za to, da ste spoznali nekoga novega, dejansko iti ven? Ko ni bilo vsega na zaslonu. Ko vam aplikacija ni priporočila, kdo naj bi bil vaša najboljša izbira, in ko ni bilo 101 možnosti, med katerimi bi lahko z enim dotikom ekrana odločili, ali vam je nekdo všeč ali ne.
Danes v Ljubljani na to potrebo odgovarja tudi Ljubljanski Dejt, ki organizira dogodke, na katerih se lahko samski med seboj spoznavajo v živo.
Če ste samski, kdaj ste nazadnje doživeli tisti prvi, nekoliko neprijeten pogovor z neznancem v živo? Morda se sliši kot vprašanje iz nekega drugega časa, vendar je v njem nekaj precej aktualnega. Tehnologija je spoznavanje ljudi naredila lažje, hitrejše in dostopnejše kot kadar koli prej. Hkrati pa se je zmanjšalo število situacij, v katerih smo prisiljeni – ali pa imamo preprosto priložnost – nekoga spoznati brez vnaprej pripravljenega profila.
Ljubezen v času algoritmov
Spletne aplikacije so spremenile način, kako se ljudje spoznavajo. Omogočile so dostop do ogromnega števila potencialnih partnerjev, ne glede na to, ali bi jih sicer sploh srečali v vsakdanjem življenju. Hkrati pa je spoznavanje postalo bolj usmerjeno v hitro presojo: fotografijo, nekaj stavkov opisa in odločitev, ki jo sprejmemo v nekaj sekundah.
Justin Garcia, evolucijski biolog in izvršni direktor Kinsey Institute, opozarja, da tehnologija sicer pomembno spreminja način, kako pristopamo k zmenkovanju, vendar ne spreminja osnovne človeške potrebe po tesnih odnosih. Po njegovem mnenju tehnologija še ni spremenila samega temelja tega, kako ljudje oblikujemo intimne vezi.
Problem zato morda ni v tem, da so aplikacije za zmenke »slabe«, temveč v tem, da nam lahko ustvarijo občutek, da je izbira človeka podobna izbiri izdelka. Več profilov, več možnosti in več podatkov naj bi pomenilo lažjo odločitev. Toda pri resničnem spoznavanju človeka največkrat ne odločajo fotografija, biografija ali seznam interesov. Veliko tega, kar nas pri nekom pritegne, opazimo šele v pogovoru, načinu izražanja, humorju, energiji in odzivih, ki jih skozi zaslon težko v celoti zaznamo.
Morda zato spet iščemo razloge, da bi šli med ljudi
Iz podobnega vprašanja je nastal tudi Ljubljanski Dejt – serija dogodkov v Ljubljani, namenjena samskim, ki želijo nove ljudi spoznati v živo.
Prvi dogodek je potekal v obliki pub kviza. Na njem se je zbralo približno 20 ljudi, ki so se med seboj večinoma prvič srečali. Ideja je bila preprosta: ustvariti situacijo, v kateri pogovor z neznancem ni več tako nenavaden, saj imajo udeleženci skupno aktivnost in razlog, da stopijo v stik.
Kasneje so sledili različni formati – od pub kvizov in teka za samske do fitnes dejtov, slepega zmenka, obiskov kina in drugih družabnih dogodkov. Na manjših dogodkih se običajno zbere okoli 40 ljudi, večjih pa se lahko udeleži tudi do 300 ljudi. Organizatorji pri tem uporabljajo tudi različne uvodne aktivnosti, namenjene predvsem temu, da olajšajo prvi stik med neznanci.
Pomemben del koncepta je prav to, da dogodek ni nujno usmerjen v iskanje partnerja.
Nekdo pride, ker je samski in bi rad spoznal potencialnega partnerja. Drugi se je pravkar preselil v Ljubljano. Tretji je zaključil študij in ugotovil, da se je njegov socialni krog precej zmanjšal. Nekdo pa si preprosto želi spoznati ljudi, ki jih sicer ne bi nikoli srečal.
Kaj se zgodi, ko ne veš, kdo ti bo všeč?
Ena od zanimivosti spoznavanja v živo je prav odsotnost predhodne izbire. Na aplikaciji najprej vidiš fotografijo. Nato prebereš nekaj informacij. Šele potem se odločiš, ali boš človeku sploh namenil nekaj sekund svojega časa.
V živo je vrstni red drugačen.
Najprej nekoga vidiš. Potem ga slišiš. Morda te nasmeji. Morda se ob njem počutiš sproščeno. Morda ugotoviš, da imata nekaj skupnega, česar iz njegove fotografije ali opisa nikoli ne bi mogel razbrati. In prav zato je lahko spoznavanje v živo nekoliko bolj nepredvidljivo. Ni nujno, da bo oseba, ki bi jo izbrali na zaslonu, tista, ki bi nas pritegnila v resničnem življenju. In obratno.
To je morda tudi eden bolj zanimivih vidikov današnjega vračanja k spoznavanju v živo. Ko smo mlajši, nove ljudi spoznavamo skoraj mimogrede. Kasneje moramo za to ustvariti priložnost. In zato danes morda ne iščemo samo partnerja. Iščemo ljudi.
Nekoga za kavo. Za koncert. Za šport. Za vikend izlet. Za pogovor po službi. Ali pa samo nekoga, ki ga pred enim večerom sploh nismo poznali.
Foto: Ljubljanski Dejt
