Petja Zorec o modi, spominih in udobju, ki ga išče v svojih kreacijah
Petja Zorec je na LJFW predstavlja novo kolekcijo Chlorine 28, ki izhaja iz njenih spominov na tekmovalno plavanje in raziskuje odnos med telesom, materiali, spominom ter čustvi.
Začniva pri vaši novi kolekciji – kakšna je zgodba, ki stoji za njo? Kaj je bila začetna ideja oziroma trenutek, iz katerega je kolekcija nastala?
Zgodba nove kolekcije, poimenovane Chlorine 28, izhaja iz časov, ko sem trenirala tekmovalno plavanje. Zaznamujejo jo fizični napori in čustvena (ne)pripravljenost, ki jo kot tekmovalec doživljaš vsakodnevno na treningih ter preizkušnjah na tekmovanjih. Izhodišče se je pričelo s pregledom družinskih arhivov, kjer sem ob fotografijah omenjenih trenutkov zaznala občutke, za katere vem, da še niso bili dobro raziskani oziroma ozaveščeni.
Kaj vas je pri ustvarjanju tokrat najbolj navdihovalo? So bili izhodišče ljudje, materiali, določeno obdobje, okolje, kakšen občutek ali morda nekaj čisto nepričakovanega?
Posebej sem bila pozorna na skupni imenovalec obravnavanih fotografij: atletsko telo, prizmo pogleda skozi vodo oziroma pod vodo, bazen z modrikastimi odtenki, barve in oblike ploščic, tehnične materiale plavalne opreme in vsesplošno vzdušje starih analognih fotografij. Pa tudi na nepričakovane elemente na fotografijah.
Kako pri vas pravzaprav poteka proces ustvarjanja kolekcije – se najprej rodijo silhuete in kroji, materiali, barve ali zgodba, ki jo želite povedati?
Vedno se začne z izrazitim čustvom, kot intrigo raziskovanja. Nadaljnji proces se zvrsti časovno zelo različno, vedno pa gre za kombinacijo nabora slikovnega materiala, ustvarjanja koncepta, tekstilnih eksperimentov in modelacij krojev ter usklajevanja naštetega v zaključeno, smiselno celoto. Na koncu rada zapišem tudi zelo kratko zgodbo, nekakšno avtofikcijo, ki mi pomaga pri ustvarjanju stajlingov za končno predstavitev.
Pri vaših kreacijah se pogosto prepletata izrazit dizajn in nosljivost. Kako pomembno vam je, da je kos poleg vizualnega učinka tudi udoben in funkcionalen?
Menim, da se izrazit avtorski podpis in nosljivost ne smeta izključevati in da mora biti ta misel prisotna ves čas nastanka kolekcije.
Vaše kultne hlače so postale eden vaših najbolj prepoznavnih kosov. Se pri novi kolekciji zavestno vračate k elementom, ki so zaznamovali vaše preteklo delo, ali si pri vsaki kolekciji želite začeti z novega?
Hlače so obvezni sestavni del mojih kolekcij, pri katerih se v različicah skozi vse sezone pojavlja tako najbolje prodajani kos kot tudi novi eksperimenti v modelacijah. Temu kosu namenjam veliko časa in raziskovanja, saj gre za enega kompleksnejših oblačilnih kosov garderobe, ki ga ves čas preizprašujem in preizkušam.
Po več kot desetletju ustvarjanja imate zagotovo drugačen pogled na modo kot na začetku kariere. Kaj danes veste o oblikovanju in modni industriji, česar takrat še niste?
Danes vem, česar pred 15 leti še nisem: da imam izjemno srečo, da lahko delujem na domačih tleh, tako v akademskem smislu kot skozi lastno oblikovalsko-umetniško prakso, in sem neodvisna pri svojem kreativnem izrazu. Globalna modna industrija je zelo težak in psihično obremenjujoč posel, ki temelji na prodaji in tudi marsikateri škodljivi praksi, za katero vem, da me ne bi osrečila.
Kako danes gledate na slovensko modno industrijo? Se vam zdi, da imajo mladi oblikovalci in oblikovalke pri nas dovolj prostora, podpore in možnosti, da razvijejo svojo zgodbo?
O slovenski modni industriji žal ne moremo govoriti, saj kot taka ne obstaja. Slovensko tržišče je zelo majhno, kar pomeni, da se je vsak oblikovalec primoran posluževati tudi orodij, s katerimi se lahko uspešno pridruži globalnemu. Menim, da imajo mladi oblikovalci veliko kreativne podpore skozi izobraževalni proces, manjka pa proizvodni in poslovni del razvoja blagovnih znamk.
V zadnjem letu se je za zelo uspešnega izkazal Modni inkubator Centra za kreativnost, ki je s predavanji in individualnimi svetovanji strokovnjakov pripomogel k izboljšanju strategij mladih blagovnih znamk za vstop na tuja tržišča.
Moda se danes zelo hitro spreminja – od mikrotrendov in družbenih omrežij do vse večjega poudarka na trajnosti. Kaj se vam zdi v tem trenutku največji izziv za oblikovalca?
Največji izziv za blagovno znamko se mi zdi dolgoročno uspešno poslovanje z ohranjanjem integritete glede na trenutno stanje sveta in družbe. Upoštevajoč trajnostne vzgibe in regulacije, zagotavljanje pravičnega plačila zaposlenim ter omogočanje dostojnih življenjskih in socialnih pogojev je redka praksa.
Ko ustvarjate danes, za koga pravzaprav oblikujete? Se je vaša predstava o ženski oziroma človeku, ki nosi vaše kose, skozi leta spremenila?
V času svojega delovanja sem prešla iz moških kolekcij na skupne, moško-ženske kolekcije, ki pa jih s Chlorinepredstavljam zgolj na ženskih modelih. S tem iz svojih kolekcij ne izključujem moških, kot se iz njih tudi ne izključujejo sami. V prvi vrsti sem sama oseba, za katero oblikujem, in to se tudi odraža skozi nebinarne principe, ki jih v enaki meri gojim v sebi.
In za konec – kaj si želite, da človek občuti, ko obleče kos iz vaše nove kolekcije?
Udobje. Psihično in fizično.
