Od osnovnošolske domišljije do lepotnega salona z dušo: zgodba Patrisha Studia
Patricia Savič je mlada ustvarjalka, ki je oblikovala prostor, kjer samozavest oživi. Salon Patrisha, ki nosi osebni podpis njenega odraščanja, je rezultat dolgoletnih sanj, trme in brezpogojne ljubezni do detajlov.
Patricia Savič je mlada ustvarjalka, ki je oblikovala prostor, kjer samozavest oživi. Salon Patrisha, ki nosi osebni podpis njenega odraščanja, je rezultat dolgoletnih sanj, trme in brezpogojne ljubezni do detajlov. Kar se je začelo z navadnim lakom v osnovni šoli, danes pomeni dom za vse, ki si želijo več kot le urejene nohte. Patricija ne gradi posla, temveč gradi odnose. Vsak obisk njenega studia je terapija lepote, zaupanja in pristne človeške energije. In prav zato je Patrisha nekaj več.
Kaj je bil tisti trenutek, ko ste začutili, da želite odpreti svoj salon? Kaj vas je premaknilo?
To so bile moje sanje že od petnajstega leta. V osnovni šoli sem prijateljicam lakirala nohte, takrat še z navadnimi laki, saj permanentni še niso bili tako razširjeni. Vedno sem si želela imeti nekaj svojega. Sprva sem si mislila, da je to predrago in nedosegljivo, a z leti je želja postajala vedno močnejša. Po gimnaziji sem se vpisala na višjo kozmetično šolo, kjer je ta vizija dobila še večjo težo. Sprva sem začela delati v salonih, saj nisem imela dovolj izkušenj, da bi takoj odprla nekaj svojega. V zadnji službi je bilo sicer vse v redu, ampak v meni je tlela misel: »Zdaj imam 27 let, če ne zdaj, kdaj?« In sem stopila iz cone udobja. Ravno takrat sem izvedela za prostor, ki se je popolnoma ujemal z mojo vizijo. In sem izkoristila priložnost.
Izvajate manikure, pedikure, vihanje in podaljševanje trepalnic ter laminacijo obrvi. Kaj vas ravno pri teh storitvah navdušuje?
Nohti so moja prva ljubezen. Najlepši del tega poklica pa je občutek, ko vidim, da je stranka zadovoljna. Ko si ogleda nohte po končani storitvi in se s sijajem v očeh še enkrat ozre nanje pred salonom, to mi pomeni največ. V tistem trenutku vem, da sem ji podarila nekaj, kar jo naredi samozavestno.
Salon ste poimenovala Patrisha. Ima to ime kakšno zgodbo?
Od nekdaj so me bližnji klicali Patriška, prijatelji pa Patriša, iz tega je spontano nastalo Patrisha. Sprva sem hotela nekaj povsem drugačnega, a v Sloveniji je večina imen že zasedenih. Ko sem razmišljala, kaj izbrati, sem si rekla: »Zakaj pa ne nekaj, kar me resnično predstavlja?«
Na oknu salona vas predstavljajo tudi začetnice P.S. – Patrisha Studio.
Tako je. Prijateljica arhitektka mi je svetovala, naj ohranim začetnice. Najprej sem oklevala, a na koncu smo se vrnili na začetek, in P.S. je ostal. Morda bom nekoč spremenila ime, kdo ve, ampak za zdaj mi je to zelo blizu.
Kako bi opisali svojo estetiko? Imate podpis, po katerem vas stranke prepoznajo?
To je prav zabavna zgodba. Na začetku sem oboževala zelo dolge, okrašene nohte, »kič«, kot bi rekel moj oče. Z leti pa sem se zaljubila v naraven videz. V salonu delam le s krajšimi podaljški, saj želim, da se naravna lepota znova poudari. Uživam v nežnih barvah, ampak vseeno obožujem roza barvo. Zdaj pri svojih storitvah delujem po načelu »manj je več«.
V lepotni industriji je ogromno konkurence. Kaj vas loči od drugih?
Mislim, da iskrenost. Vsakega sprejmem takšnega, kot je. Tudi če pride kdo slabe volje, se potrudim, da jih spravim v boljšo. Veliko sprašujem in poslušam, ker želim, da stranka odide zadovoljna. Ne želim biti tista stilistka, ki v tišini naredi svoje. Zgraditi želim odnos in zaupanje. To cenim in vidim zdaj še bolj, odkar imam svoj salon.
Kaj je bila vaša največja lekcija pri odprtju salona?
Detajli. Pri izračunih nisem pomislila na stvari, kot so na primer zaključne letvice. Tovrstne tehnične stvari sem nato prepustila partnerju in očetu, oba obvladata ta del. Presenetile so me tudi vse digitalne zadeve, spletna stran, spmetno naročanje, davki … Ogromno sem se naučila sproti in morala narediti sama.
Kaj vam pomeni imeti osebno znamko?
Iskreno, se tega še ne zavedam povsem, saj sem še na začetku. To je bila moja otroška želja. Zdaj, ko pogledam nazaj, vidim, koliko sem dala čez in kako vztrajno sem delala. Imela sem podporo prijateljic, ki so mi zaupale, tudi ko storitev še ni bila popolna in sem jo izvajala na njih. Zdaj vem, da delam dobro, in gradim naprej.
Kako sledite trendom in katere vreline so v vašem poslu najbolj pomembne?
Redno spremljam novosti. Pri trepalnicah imam v planu še nekaj tečajev, morda se pridružim kakšni znamki kot ambasadorka. Če salon ni v koraku s trendi, stranke to hitro opazijo, to sem izkusila v eni od predhodnih služb in ugovotila, da to ni zame. Najbolj pomembna vrlina pa je po mojem mnenju natančnost. Na začetku je nisem imela toliko, to priznam. A z izkušnjami pride tudi to. Ko si natančen, je končni rezultat res brezhiben.
Če bi lahko svoji mlajši verziji dali en nasvet, kaj bi ji rekli?
Počakaj. Zgodilo se bo.
Kje se vidite čez 5 let?
Želim si še en salon. Rada bi, da sem vodja ekipe, a ne “šefica”. Želim, da punce, ki delajo z mano, ohranijo svojo ustvarjalnost in se ne počutijo, kot da delajo za nekoga, predvsem pa želim, da imajo tudi druge priložnost, da se naučijo in izpilijo svoje znanje.
Bi v prihodnosti tudi sami izvajali tečaje?
Ja, ampak ne še zdaj. Menim, da moraš imeti res veliko izkušenj, da lahko nekoga poučuješ. Ko bom imela še več kilometrine, pa vsekakor.
Kaj želite, da stranka začuti, ko pride k vam, in kaj, ko odide?
Rada bi, da se pri meni počutijo, kot doma. Da se lahko pogovarjajo o čemer koli, da se počutijo sprejete in se rade vračajo. To mi pomeni največ.
Foto: Ažbe Železnik