Smrčanje ni vedno nedolžno
Z dr. Matejem Delakordo, specialistom otorinolaringologije in enim od vodilnih slovenskih strokovnjakov za motnje dihanja med spanjem, smo se pogovarjali o tem, zakaj spanje ni pasiven počitek, temveč eden od temeljev zdravja. Pojasnjuje, kdaj smrčanje postane opozorilni znak, kako prepoznati obstruktivno spalno apnejo in zakaj se utrujenosti, ki vztraja kljub dovolj dolgemu spancu, ne smemo navaditi. Posebej poudarja pomen zgodnje diagnostike, celostne obravnave in zdravljenja, prilagojenega posamezniku, saj univerzalne rešitve pri motnjah spanja ni.
Spanje pogosto razumemo kot nekaj samoumevnega, skoraj pasivnega, dokler se ne začnejo težave. Kako vi kot zdravnik gledate na spanje; kot na počitek ali kot na enega ključnih temeljev zdravja?
Spanje predstavlja pomemben in velik del našega življenja, saj prespimo skoraj tretjino svojega časa. Ne gre za pasivno stanje, ampak za obdobje, ko v možganih in telesu potekajo številni procesi, ključni za regeneracijo, spomin, koncentracijo, hormonsko ravnovesje in delovanje imunskega sistema. Žal se pomena dobrega spanca pogosto zavemo šele, ko ga izgubimo in takrat je iskanje rešitve pogosto bistveno težje kot, če bi ukrepali prej ali celo preventivno.
Smrčanje je v družbi pogosto predmet šale ali partnerskih pripomb, vendar je lahko tudi opozorilni znak resnejših motenj dihanja med spanjem. Kdaj smrčanje ni več samo moteč zvok, ampak razlog za obisk zdravnika?
Smrčanje je zelo razširjeno, saj smrči približno vsak tretji odrasli. Samo po sebi še ne pomeni bolezni, lahko pa opozarja na zoženje zgornjih dihalnih poti in povečano tveganje za motnje dihanja med spanjem, predvsem obstruktivno spalno apnejo (OSA). Hkrati je smrčanje tudi eden od najpogostejših razlogov za moten spanec partnerjev, nesoglasja v odnosih, ločene spalnice in v nekaterih primerih celo razpad partnerskih zvez.
Pozorni moramo biti predvsem takrat, ko smrčanje postane zelo glasno, neredno ter ga spremljajo premori dihanja ali hlastanje za zrakom, jutranji glavoboli, izrazita dnevna utrujenost ali povišan krvni tlak. V takšnih primerih je smiseln pregled pri specialistu.
Obstruktivna spalna apneja je ena od najpogostejših motenj dihanja med spanjem, a veliko ljudi zanjo sploh ne ve. Kateri so tisti prvi znaki, ki jih posameznik ali njegovi bližnji najpogosteje spregledajo in kako lahko ločimo običajno utrujenost od utrujenosti, povezane z motnjami spanja?
Najpogosteje bližnji opazijo glasno smrčanje in prekinitve dihanja med spanjem, bolniki sami pa jutranjo utrujenost, dnevno zaspanost, slabšo koncentracijo, razdražljivost in občutek, da se kljub dovolj dolgemu spancu niso naspali. Pomemben opozorilni znak je predvsem to, da človek spi dovolj ur, pa se zjutraj vseeno ne počuti spočitega.
Težava je, da ljudje simptome pogosto pripisujejo stresu, hitremu tempu življenja ali staranju, zato po nekaterih ocenah ostane neprepoznanih tudi do 80 odstotkov bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zadnja leta sicer ozaveščenost o teh motnjah postopno narašča, k zgodnejšemu prepoznavanju pa prispevajo tudi pametne ure, prstani in druge potrošniške naprave, čeprav te meritve še niso dovolj zanesljive za postavitev diagnoze.
»Smrčanje je zelo razširjeno, saj smrči približno vsak tretji odrasli. Samo po sebi še ne pomeni bolezni, lahko pa opozarja na zoženje zgornjih dihalnih poti in povečano tveganje za motnje dihanja med spanjem, predvsem obstruktivno spalno apnejo,« pojasnjuje dr. Matej Delakorda. (Foto: Rok Mlinar)
Motnje dihanja med spanjem lahko pomembno vplivajo tudi na srčno-žilno zdravje, koncentracijo, razpoloženje in splošno kakovost življenja. Katere posledice v praksi najpogosteje vidite pri bolnikih, ki predolgo odlašajo z obravnavo?
Del težav je povezan s padci nasičenosti krvi s kisikom med spanjem, kar dolgoročno povečuje tveganje za visok krvni tlak, motnje srčnega ritma, možgansko kap, sladkorno bolezen in druge presnovne bolezni. Drugi del težav pa je posledica razdrobljenega spanca in pomanjkanja globoke ter REM faze spanja. Pri bolnikih zato pogosto opažamo kronično utrujenost, slabšo zbranost, nihanje razpoloženja, zato ne preseneča, da so ti bolniki glede na preostalo populacijo manj storilni in nekajkrat pogosteje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah.
Pri obravnavi bolnikov poudarjate interdisciplinaren pristop. Kateri specialisti so običajno vključeni v diagnostiko in zdravljenje ter zakaj pri teh motnjah en sam pogled pogosto ni dovolj?
Obstruktivna spalna apneja je multifaktorska bolezen, kar pomeni, da na njen nastanek vpliva več različnih dejavnikov – od anatomskih značilnosti zgornjih dihal do telesne teže, nevroloških mehanizmov, življenjskega sloga in pridruženih bolezni. Zato je pri obravnavi teh bolnikov pogosto potrebno sodelovanje več specialistov, najpogosteje otorinolaringologov, pulmologov, nevrologov, ortodontov, maksilofacialnih kirurgov in kardiologov.
Največji izziv danes je predvsem razpršenost obravnave teh bolnikov, saj pogosto krožijo med različnimi specialisti, diagnostika in pot do učinkovitega zdravljenja pa zato trajata predolgo. Verjetno bodo v prihodnosti najboljša rešitev specializirani centri za motnje spanja, kjer bi bolniki na enem mestu dobili celostno diagnostiko in individualno prilagojeno zdravljenje.
Kako danes poteka diagnostika motenj dihanja med spanjem? Ali mora bolnik vedno prespati v laboratoriju za spanje ali so na voljo tudi sodobnejše, manj obremenjujoče oblike spremljanja spanja?
Osnovna preiskava za potrditev motenj dihanja med spanjem je snemanje dihanja med spanjem. V večini primerov, kadar na podlagi pregleda obstaja utemeljen sum na obstruktivno spalno apnejo in bolnik nima težjih pridruženih bolezni, preiskava v laboratoriju za spanje ni potrebna.
Danes so na voljo sodobne diagnostične naprave za domačo uporabo, ki so pri pravilno izbranih bolnikih po natančnosti zelo primerljive laboratorijskim preiskavam. Prednost takšnega pristopa je predvsem večja dostopnost in dejstvo, da bolnik preiskavo opravi v domačem okolju, kjer običajno tudi spi bolj naravno.
Ko je diagnoza postavljena, se ljudje pogosto najprej ustrašijo aparata za dihanje med spanjem. Kakšne možnosti zdravljenja so danes na voljo in od česa je odvisno, katera pot je za bolnika najprimernejša?
Zdravljenje s pozitivnim tlakom med spanjem (CPAP) je še vedno najbolj uveljavljena in učinkovita metoda zdravljenja obstruktivne spalne apneje, vendar ne gre za vzročno zdravljenje, saj je aparat potrebno praviloma uporabljati vse življenje. Poleg tega raziskave kažejo, da dolgoročno terapijo redno uporablja le približno polovica bolnikov, katerim je bila predpisana.
Veliko bolnikov zato išče druge možnosti zdravljenja, med katerimi imajo pomembno vlogo kirurški posegi. Glavno vlogo pri kirurškem zdravljenju motenj dihanja med spanjem imamo danes otorinolaringologi, saj se ti posegi izvajajo v zgornjih dihalnih poteh. Prav na tem področju se je v zadnjih letih zgodil velik napredek, predvsem zaradi boljšega razumevanja različnih vzrokov bolezni in natančnejše izbire bolnikov. Pri tem je zelo pomembno, da diagnostiko in izbiro zdravljenja vodi izkušen specialist. Ključno je, da zdravljenje prilagodimo posamezniku, saj univerzalna rešitev ne obstaja. Ne glede na izbrano metodo pa mora pomemben del zdravljenja prevzeti tudi bolnik sam – z urejeno spalno higieno, zdravim življenjskim slogom in po potrebi zmanjšanjem telesne teže, ki je glavni dejavnik tveganja za nastanek teh motenj.
Foto zgoraj: Lea Remic Valenti
