Miti in trendi o ustni higieni

Ali z močnejšim ščetkanjem res dosežemo čistejše zobe? Je treba zobe umiti po vsakem obroku in ali je krvavenje dlesni nekaj običajnega? O ustaljenih prepričanjih, pogostih zmotah in sodobnih priporočilih smo se pogovarjali z zobozdravnico Valentino Težak, dr. dent. med.

Ustna higiena je del naše vsakodnevne rutine, vendar kljub temu o njej kroži veliko različnih nasvetov in prepričanj. Nekatere smo prevzeli od staršev in starih staršev, druge slišali od znancev, prebrali na spletu ali dobili ob obisku zobozdravnika. Podobno kot na drugih področjih se tudi pri ustni higieni pojavljajo trendi, ki niso vedno skladni s strokovnimi priporočili. Kako torej prepoznati, kaj našim zobem in dlesnim zares koristi in katere navade lahko naredijo več škode kot koristi? O najpogostejših mitih in trendih smo se pogovarjali z Valentino Težak, dr. dent. med., zobozdravnico, ki se posveča sodobnemu pristopu k ustnemu zdravju in izobraževanju pacientov. V sodelovanju s Curaproxom smo preverili, kaj je dobro vedeti za ustrezno vsakodnevno ustno higieno.

Kaj opažate pri ljudeh in njihovih higienskih navadah? So te večinoma dobre ali slabe?

Večina ljudi redno in učinkovito uporablja zobno ščetko, vendar pa za preprečevanje težav v ustih to žal ni dovolj. Najpogosteje namreč uporabljajo samo zobno ščetko, ne uporabljajo pa na primer tudi medzobnih ščetk in tako ne očistijo medzobnih prostorov. Ravno v medzobnih prostorih pa se lahko hitro začnejo težave, kot je na primer zobna gniloba, ki je neposredna posledica neustrezne higiene.

Vse pogosteje se srečujem tudi s pacienti, ki z zobno ščetko premočno drgnejo in torej »preveč« čistijo zobe. Posledica pregrobega ščetkanja je lahko obraba zobnih tkiv ali umik dlesni. Oboje vodi v estetsko moteč videz ter občutljivost zob ali bolečine. Zdi se mi, da imamo danes na voljo ogromno različnih izdelkov in nasvetov za ustno higieno, vendar prav (pre)velika izbira pogosto povzroča zmedo. Ljudje težko presodijo, kaj je zanje najboljše in katere informacije so strokovno utemeljene. Zato se mi zdi pomembno, da se ne osredotočamo zgolj na priporočanje izdelkov, temveč predvsem na izobraževanje pacientov o pravilni tehniki čiščenja in izbiri pripomočkov, ki so prilagojeni njihovim individualnim potrebam.

Kateri mit je po vašem mnenju najpogostejši o ustni higieni?

Da lahko krvaveče dlesni pozdravimo z ustrezno ustno vodo in da je krvavenje dlesni nekaj normalnega. Zdrave dlesni ob ustrezni ustni higieni, ki vključuje tudi čiščenje medzobnih prostorov, namreč ne krvavijo. Pogosto slišim paciente reči: »Ne, nimam nobenih težav, občasno mi desno spodaj krvavi dlesen, ampak saj po nekem času neha.« V resnici je krvavitev ob ščetkanju zelo pomemben znak vnetja dlesni (gingivitisa), ki ga je treba upoštevati in se nanj ustrezno odzvati – najbolje z obiskom pri zobozdravniku ali ustnem higieniku. Vnetje dlesni nastane zaradi kopičenja zobnih oblog ob robu dlesni in v medzobnih prostorih, preprečimo pa ga lahko z dobro ustno higieno.

Zmotno je tudi prepričanje, da so dlesni zagotovo zdrave, če med običajnim ščetkanjem ne krvavijo. Pogosto se namreč šele ob prvi uporabi medzobnih ščetk pokaže, da je v medzobnih prostorih prisotno vnetje, saj jih z običajno zobno ščetko nismo ustrezno očistili. Ustne vode lahko v določenih primerih predstavljajo koristen dodatek k ustni higieni, vendar ne morejo nadomestiti mehanskega odstranjevanja bakterijskega biofilma.

Na levi strani je portretna fotografija Valentine Težak, dr. dent. med., na desni pa ilustrativna fotografija z Unsplasha.

Analizirali smo vprašanja, ki jih ljudje najpogosteje zastavljajo, in izpostavili nekaj pogostih mitov. Kaj menite o naslednjih trditvah?

Ali drži, da močnejše ščetkanje pomeni čistejše zobe?

Ne, to ne drži. Zobne obloge so sprva mehke in jih lahko učinkovito odstranimo že z nežnimi, nadzorovanimi gibi in pravilno tehniko ščetkanja. Zaradi mineralov, ki so prisotni v slini, se zobne obloge sčasoma mineralizirajo in tako nastane zobni kamen, ki pa ga lahko varno odstrani samo zobozdravnik ali ustni higienik.

Močnejše ščetkanje lahko povzroči poškodbe zobnih tkiv na področju zobnih vratov, kjer je zaščitna plast sklenine najtanjša. Takšne poškodbe imenujemo abrazije, povzročajo pa lahko nelagodje, bolečino in estetsko moteč videz. Če je izguba tkiva obsežnejša, je za zaščito zoba in obnovitev njegove oblike lahko potrebna tudi izdelava kompozitne zalivke.

Premočno ščetkanje lahko vpliva tudi na obzobna tkiva, in sicer lahko povzroči odmik dlesni, kar imenujemo recesija. Tudi ta ima za posledico estetsko moteč videz ter občutljivost oziroma bolečine v zobeh. Pri izrazitejših recesijah lahko v določenih primerih stanje izboljšamo s parodontalnim kirurškim posegom.

Pacientom tako vedno poudarjam, da pri ščetkanju ne potrebujemo moči, temveč predvsem pravilno tehniko, nežnost in doslednost. Cilj je učinkovito odstraniti bakterijski biofilm, ne pa poškodovati zob ali dlesni.

Krvavenje dlesni med ščetkanjem je normalno in bo minilo samo od sebe.

Ne, krvavenje dlesni med ščetkanjem oziroma uporabo medzobnih ščetk nikakor ni normalno. Je eden od opozorilnih znakov vnetja dlesni, ki nastane zaradi kopičenja bakterijskega biofilma ob robu dlesni in v medzobnih prostorih. Čeprav vnetje dlesni sprva morda ne povzroča težav, lahko sčasoma napreduje v parodontalno bolezen, pri kateri pride do postopnega propadanja obzobnih tkiv. Izguba kostnine, v kateri so zobje zasidrani, povzroči majavost zob in sčasoma tudi njihovo izgubo, kar je estetsko in funkcionalno moteče.

Pogosta napaka je, da na mestu krvavenja prenehamo ščetkati, saj nas skrbi, da bomo s ščetkanjem tkivo še dodatno poškodovali. Vendar pa velja ravno nasprotno – pomembno je, da z nežno, a temeljito higieno nadaljujemo in poskrbimo tudi za čiščenje medzobnih prostorov. Seveda moramo pri tem uporabljati ustrezno velike medzobne ščetke in pravilno tehniko, da ne povzročamo mehanskih poškodb. Če krvavenje vztraja, je potreben obisk pri zobozdravniku oziroma ustnem higieniku, saj lahko le s pravočasnim ukrepanjem preprečimo dolgoročne težave.

Zobe si je treba umiti takoj po vsakem obroku.

Ne, dovolj je, da si zobe umijemo dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. Dodatno umivanje med obroki ni potrebno. Zjutraj lahko zobe umijemo takoj po prebujanju, da odstranimo biofilm, ki se je na zobeh nabral čez noč. Na ta način se tudi najučinkoviteje znebimo neprijetnega jutranjega zadaha. Če dan začnemo z zajtrkom, je priporočljivo s ščetkanjem počakati vsaj 30 minut, še posebej, če je naš obrok vseboval kisline, ogljikove hidrate ali sladkorje. Sladkorji se namreč v naših ustih pretvorijo v kisline, ki začasno zmehčajo površinsko plast sklenine, zato lahko takojšnje ščetkanje poveča tveganje za njeno obrabo. V tridesetih minutah po obroku pa slina pomaga nevtralizirati kisline in omogoči remineralizacijo sklenine, tako da je ščetkanje povsem varno.

Še posebej pomembno je večerno ščetkanje, da pred spanjem odstranimo zobne obloge in ostanke hrane, ki bi sicer ostali na zobeh več ur. Ponoči se namreč izločanje sline zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi njena zaščitna vloga, ki vključuje nevtralizacijo kislin, izpiranje ostankov hrane in remineralizacijo zobnih površin. Zato po večernem ščetkanju ne uživamo več hrane ali pijače, razen navadne vode.

Oil pulling s kokosovim oljem uniči bakterije in pobeli zobe.

Oil pulling oziroma izpiranje ustne votline s kokosovim oljem je v zadnjih letih postal zelo priljubljen trend, predvsem na družbenih omrežjih. Zagovorniki mu pripisujejo številne pozitivne učinke, od odstranjevanja bakterij in preprečevanja zobne gnilobe do zdravljenja vnetja dlesni in beljenja zob.

Vendar pa se je treba zavedati, da za večino teh trditev trenutno ni kakovostnih znanstvenih dokazov. Čeprav nekatere manjše raziskave nakazujejo, da bi lahko izpiranje ust z oljem vplivalo na količino bakterij v ustni votlini, ni prepričljivih dokazov, da bi ta metoda učinkovito preprečevala zobno gnilobo, zdravila parodontalno bolezen ali vplivala na bolj belo barvo zob.

Sama uporaba kokosovega olja zato ni nujno problematična, če jo posameznik želi vključiti kot dodatek k svoji rutini, vendar nikakor ne sme nadomestiti preverjenih postopkov ustne higiene. Pri preprečevanju težav v ustni votlini ostajajo ključni pravilno ščetkanje, čiščenje medzobnih prostorov in uporaba zobne paste s fluoridi.

Kaj je boljša izbira: električna ali klasična zobna ščetka?

Izbira med električno in klasično zobno ščetko je v veliki meri individualna odločitev, ki je odvisna od potreb, ročnih spretnosti, motivacije in navad posameznika. Z ročno zobno ščetko lahko dosežemo enako dobre rezultate kot z električno, vendar moramo za to obvladati ustrezno tehniko ščetkanja, imeti dovolj dobre ročne spretnosti in biti pri čiščenju nekoliko bolj sistematični.

Električne zobne ščetke imajo določene prednosti, saj lahko zaradi avtomatiziranih gibov in različnih funkcij, kot sta časovnik in senzor pritiska, posamezniku olajšajo učinkovito čiščenje. To je še posebej koristno pri ljudeh z omejenimi ročnimi spretnostmi, starejših osebah ali tistih, ki imajo težave z obvladovanjem pravilne tehnike ščetkanja. Vendar pa moramo poudariti, da električna zobna ščetka sama po sebi ne zagotavlja dobre ustne higiene. Tudi z njo lahko čistimo nepravilno, premočno ali premalo sistematično. Enako velja za ročno ščetko.

Sama menim, da ni toliko pomembno, katero vrsto ščetke posameznik uporablja, temveč predvsem to, da jo zna pravilno uporabljati, da z njo učinkovito odstranjuje zobni plak in da pri tem ne poškoduje zob ali dlesni. Najboljša zobna ščetka je torej tista, ki jo posameznik zna pravilno uporabljati in po njej redno posega.

Na levi strani ilustrativna fotografija z Unsplasha, na desni pa fotografija sonične zobne ščetke Curaprox Hydrosonic.

Kako se sonične zobne ščetke Curaprox Hydrosonic razlikujejo od običajnih zobnih ščetk z vidika učinkovitosti čiščenja zob?

Zobne ščetke Curaprox Hydrosonic se od običajnih ročnih zobnih ščetk razlikujejo predvsem po načinu delovanja. Gre za sonične zobne ščetke, ki združujejo mehansko čiščenje s ščetinami in hidrodinamični učinek, ki nastane zaradi visokofrekvenčnega nihanja ščetin v mešanici sline, vode in zobne paste. S tem učinkom ščetka omogoča odstranjevanje bakterijskega biofilma tudi na mestih, kjer ščetine niso v neposrednem stiku z zobno površino. Ta lastnost je še posebej pomembna pri posameznikih z občutljivimi zobmi ali pri tistih, ki imajo zaradi pregrobega ščetkanja že poškodovana zobna ali obzobna tkiva.

Posebnost ščetk Hydrosonic so tudi njihovi nastavki. Vsi so izdelani iz izjemno mehkih ščetin, ki omogočajo nežno in učinkovito mehansko čiščenje. Glava ščetke ima značilno kapljičasto obliko, je relativno majhna in ima poseben nagib, kar omogoča lažji dostop do težje dosegljivih mest, kot so zadnje ploskve sekalcev, področje zadnjih kočnikov in rob dlesni. Zelo uporaben pa je tudi »solo« nastavek oziroma nastavek, ki z enim snopom ščetin omogoča čiščenje posebej težko dostopnih mest, ki jih pogosto najdemo pri pacientih z ortodontskimi aparati, zobnimi vsadki, mostički in drugimi protetičnimi nadomestki.

Fotografija sonične zobne ščetke Curaprox Hydrosonic.

Kako bi morala biti videti idealna vsakodnevna rutina ustne higiene?

Najprej naj poudarim, da univerzalne rutine, ki bi ustrezala vsem, pravzaprav ni. Posamezniki z ortodontskimi aparati, zobnimi vsadki, protetičnimi nadomestki ali parodontalno boleznijo potrebujejo prilagojeno rutino, ki ustreza njihovim potrebam.

Vsakodnevna rutina ustne higiene mora biti predvsem dosledna, temeljita in prilagojena posamezniku. V idealnem primeru si vsako jutro takoj po bujenju umijemo zobe z mehko zobno ščetko in pasto, ki vsebuje fluoride. Zvečer je rutina nekoliko obsežnejša; poleg temeljitega ščetkanja uporabimo tudi medzobne ščetke in nitko, s katerimi očistimo vsak medzobni prostor v ustih. Zobne paste ne speremo z vodo, ampak jo pustimo na zobeh, da čim dlje ohranimo zaščitni učinek fluoridov. Zobe umijemo tik pred spanjem in po umivanju ne uživamo več hrane ali pijače.

Poleg vsakodnevne higiene ne smemo pozabiti na redne preventivne preglede pri zobozdravniku, praviloma vsaj enkrat letno oziroma v intervalih, prilagojenih posameznikovemu tveganju za nastanek bolezni. Zobozdravnik lahko pravočasno prepozna začetne spremembe in svetuje glede izbire ustreznih pripomočkov za ustno higieno.

Kateri trendi na področju estetskega zobozdravstva so trenutno najbolj priljubljeni?

Trenutno je zelo priljubljen »bonding«, ki opisuje minimalno invazivno estetsko preoblikovanje zob z namenom izboljšanja videza nasmeha. Zelo priljubljeni so tudi nevidni zobni aparati, ki lahko izboljšajo tako videz nasmeha kot tudi funkcijo žvečenja. Priljubljeno je tudi beljenje zob, ki je pogosto pika na i pri celostni estetski obravnavi nasmeha. Izvajati se mora pod strokovnim nadzorom in po predhodni oceni zdravja zob in dlesni.

Obstajajo seveda tudi bolj invazivne možnosti estetskega preoblikovanja, kot so keramične luske in prevleke. Z njimi lahko bistveno spremenimo obliko, barvo in videz zob, vendar takšni posegi pogosto zahtevajo večjo pripravo zobnih površin in lahko pomenijo trajno izgubo dela zdravega zobnega tkiva.

Osebno zagovarjam čim manj invaziven pristop, pri katerem ohranimo čim več zdravega zobnega tkiva. Estetika ne bi smela biti dosežena na račun zdravja zob. Včasih lahko že profesionalno beljenje ali manjša kompozitna korekcija bistveno izboljša nasmeh, brez potrebe po obsežnejših posegih.

Najlepši estetski rezultat je po mojem mnenju tisti, ki je videti naravno, je funkcionalen in dolgoročno ohranja zdravje zob.

Če bi lahko vsem namenili en sam nasvet glede ustne higiene, kateri bi bil?

Ne pozabite na čiščenje medzobnih prostorov. Zobna ščetka ne more učinkovito očistiti vseh površin zob, zato je uporaba medzobnih ščetk dandanes nujna za ohranjanje zdravja. Prav tako nikar ne čakajte, da se pojavijo bolečina, krvavenje ali druge težave. Ustna higiena je predvsem naložba v dolgoročno zdravje in preprečevanje zapletov.

Promocijsko besedilo.

Najbolj brano

V komediji Jaz sem najboljši fotr na svetu je edini ne-oče med štirimi očeti....

Petra Kordiš, ustanoviteljica svetovalnega podjetja Room55, pri razvoju butičnih hotelov izhaja iz prepričanja, da...

Lado Bizovičar se po sedmih letih vrača na gledališke odre – tokrat v družbi...

S Slađano Paulič, ustanoviteljico spletne trgovine LES LAB, ki je nedavno zaživela tudi na...

Sorodne objave

Organizator nagradnega natečaja »Curaprox – Trendi v ustni higieni« (v nadaljevanju: nagradni natečaj) je...

Nizkocenovni letalski prevoznik easyJet vse bolj posega tudi v svet prestižnih potovanj. Po uspešnem...

Pop princesa Britney Spears se podaja v svet nakita. Predstavila je novo znamko B...

Jennifer Aniston, ki že desetletja velja za eno največjih hollywoodskih lepotnih ikon, je svojo...

Ostanite na tekočem

Prijavite se na naša e-obvestila in bodite obveščeni o novostih.