»O menopavzi moramo govoriti brez strašenja, pa tudi brez olepševanja«
VIVAsfera ni konferenca o tem, kako ostati mlad. Je konferenca o tem, kako čim bolje živeti svoje življenje v vseh njegovih obdobjih. Tako jo opisuje Mateja P. Kristanič, idejna snovalka in organizatorka konference, ki je iz lanske MenOsfere prerasla v širšo zgodbo o zdravju, vitalnosti, odnosih in kakovosti življenja. Letošnja VIVAsfera bo 29. septembra v Mariboru povezala strokovnjake s področij ginekologije, prehrane, gibanja, spanja, dolgoživosti, partnerskih odnosov in spolnosti, pri čemer pa prvič še bolj izrazito nagovarja tudi moške in pare.
Mateja P. Kristanič, lastnica in direktorica marketinške agencije VIBE, ima za seboj dolgoletne izkušnje iz medijev, odnosov z javnostmi, marketinga in organizacije dogodkov. Po treh izvedbah konference MenOsfera je ugotovila, da ženske ne iščejo še enega predavanja o menopavzi, temveč predvsem odgovore na zelo konkretna vprašanja: kaj se dogaja z njihovim telesom, zakaj se spreminjata spanje in počutje, kako lahko pomagajo gibanje in prehrana ter kako vse to vpliva na partnerske odnose in spolnost. Prav zato je konferenco, ki jo je poimenovala VIVAsfera, zastavila širše, in sicer kot prostor strokovnega znanja, iskrenega pogovora in tudi nekoliko bolj sproščenega pogleda na življenjske spremembe.
Z Matejo P. Kristanič smo se za SaMMozavestno pogovarjali o tem, zakaj je bilo treba MenOsfero razširiti v VIVAsfero, zakaj je pri razumevanju (peri)menopavze pomemben tudi partner, zakaj se o spolnosti in intimnosti še vedno premalo govori ter predvsem o tem, kako lahko z znanjem, preventivo in dobrimi odločitvami vplivamo na svoje zdravje in kakovost življenja tudi v prihodnjih desetletjih.
Lani ste zasnovali MenOsfero, letos pa zgodbo nadgrajujete z VIVAsfero. Kaj vas je spodbudilo k temu koraku in zakaj ste se odločili tudi za novo ime?
MenOsfera, konferenca o (peri)menopavzi je nastala iz zelo konkretnega opažanja: o (peri)menopavzi se sicer govori vedno več, vendar so informacije pogosto razpršene, ženske pa se morajo do njih prebijati same – od ginekologije in prehrane do vprašanj spanja, gibanja, spolnosti in odnosov. Želela sem ustvariti prostor, kjer bi bila ta področja povezana in kjer bi bilo mogoče dobiti strokovne, razumljive in predvsem uporabne informacije.
Po treh MenOsferah – prvi lani v Mariboru, nato še letos v Ljubljani in Kopru – je postalo jasno, da je tema širša od same menopavze in tudi širša od žensk. (Peri)menopavza vpliva na partnerski odnos, družinsko dinamiko, počutje in odnose v službi in pogosto tudi na način, kako človek razume svoje telo in prihodnja življenjska obdobja. Zato sem zgodbo nadgradila z novim imenom VIVAsfera. Ime bolje izraža to, kar želim poudariti: ne ukvarjamo se samo s simptomi in hormonskimi spremembami, ampak z vprašanjem, kako dolgoročno na kakovost življenja vplivajo gibanje, prehrana, spanje in odnosi. In kako lahko z razumevanjem sprememb pravočasno poskrbimo za svoje zdravje, vitalnost in dolgoživost.
Kaj ste se po prvi MenOsferi naučili iz odzivov obiskovalk in kako so njihove izkušnje vplivale na program letošnje konference?
Najpomembnejša ugotovitev je bila, da obiskovalke niso iskale še enega predavanja o menopavzi, ampak odgovore na zelo konkretna vprašanja, kot so: Zakaj se mi spreminja telo? Zakaj slabše spim? Kako naj se gibam? Kaj lahko naredim s prehrano? Kaj se dogaja s partnerskim odnosom? In predvsem – kdaj je nekaj normalen del prehoda in kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč?
Zato smo letošnji program zastavili še bolj povezovalno. Ne želimo, da obiskovalka dobi deset nepovezanih informacij, ampak da razume, kako so posamezni vidiki povezani. Hormonske spremembe na primer niso ločene od spanja, spanje vpliva na počutje in regeneracijo, gibanje na mišično in kostno maso, prehrana na presnovno zdravje, vse skupaj pa se lahko odrazi tudi v odnosih in spolnosti.
Pomemben element so tudi VIVA TALKi – prostor za vprašanja in odgovore. Prav konkretna vprašanja obiskovalk so nam pokazala, da je možnost neposrednega dialoga skoraj enako pomembna kot sama predavanja.
Hkrati pa smo ugotovili še nekaj, kar je za nas zelo pomembno: ni pomembno le, kaj obiskovalke na dogodku slišijo, ampak tudi, kako se na njem počutijo. Ne želimo, da domov odidejo z glavo, polno informacij in občutkom, da morajo zdaj vse to še uvesti v svoje življenje. Želimo, da se za nekaj ur odklopijo, sprostijo, dobijo nove uvide in predvsem občutek, da so naredile nekaj dobrega zase.
Zato skrbno izbiramo tudi prostor, saj je ta del celotne izkušnje. Pomembna sta nam energija in vibe, ki ga ustvarimo. VIVAsfera naj bo strokovna, vendar ne toga, vsebinsko bogata, vendar ne obremenjujoča – in naj ljudje z nje odidejo bolj povezani s sabo, svojim telesom in drugimi.
»Način, kako bomo živeli danes, pomembno vpliva na to, kako bomo živeli v prihodnjih desetletjih. Z znanjem, preventivo in dobrimi odločitvami lahko pomembno vplivamo na svoje zdravje, funkcionalnost in kakovost življenja,« meni Mateja P. Kristanič.
Čeprav je menopavza naraven del življenja, jo še vedno spremljajo zadrega, predsodki in pomanjkanje verodostojnih informacij. Se odnos družbe do te teme po vaših opažanjih vendarle spreminja?
Da, vendar bi rekla, da se hitreje spreminja jezik kot znanje. O menopavzi danes govorimo precej bolj odprto kot pred nekaj leti, tudi v medijih in na družbenih omrežjih. To je pomemben premik. Hkrati pa večja vidnost teme še ne pomeni nujno tudi večje zdravstvene pismenosti.
Še vedno je veliko mitov – od tega, kaj je »normalno«, do zelo poenostavljenih predstav o hormonih, prehrani, spolnosti ali staranju. Ženska lahko danes najde ogromno informacij, težava pa je, kako ločiti strokovno utemeljeno informacijo od trženja, osebnih izkušenj in različnih spletnih »rešitev«.
Zato se mi zdi pomembno, da govorimo o menopavzi brez strašenja, pa tudi brez olepševanja. Naraven proces ne pomeni, da moramo vse težave preprosto sprejeti in potrpeti. Pomeni pa, da jih moramo znati pravilno razumeti in se o možnostih obravnave odločati na podlagi kakovostnih informacij.
Program povezuje ginekologijo, gibanje, prehrano, mikrobiom, dolgoživost, spanje, partnerske odnose in spolnost. Kako ste izbirali teme ter strokovnjakinje in strokovnjake, ki bodo sodelovali na konferenci?
Izhodišče niso bila imena, ampak vprašanja, ki jih prinaša ta življenjski prehod. Pri izboru mi je bilo pomembno predvsem, da posamezne teme obravnavamo strokovno, hkrati pa na način, ki je razumljiv in uporaben za ljudi, ki pridejo na konferenco.
Z nekaterimi strokovnjakinjami sem sodelovala že na preteklih konferencah in prav skozi to sodelovanje se je pokazalo, da se zelo dobro ujamemo – tako vsebinsko kot tudi v načinu, kako želimo teme približati občinstvu. Na podlagi odzivov in vprašanj obiskovalk potem vsebine tudi sproti nadgrajujem. Tako se program pravzaprav razvija iz ene konference v drugo. Nekatere teme, ki jih danes vključujem, so se pojavile prav zato, ker smo na prejšnjih dogodkih prepoznali, da jih občinstvo potrebuje in da o njih želi vedeti več.
Pri novih sodelujočih pa iščem predvsem ljudi, ki poleg strokovnega znanja znajo tudi poslušati, povezovati in svoje znanje približati širšemu občinstvu.
»Z nekaterimi strokovnjakinjami sem sodelovala že na preteklih konferencah in prav skozi to sodelovanje se je pokazalo, da se zelo dobro ujamemo – tako vsebinsko kot tudi v načinu, kako želimo teme približati občinstvu,« pravi sogovornica.
Na tokratno konferenco posebej vabite tudi moške oziroma pare. Kako lahko partnerjevo razumevanje (peri)menopavze vpliva na počutje ženske in kakovost njunega odnosa?
Partner ni terapevt in ni zdravnik. Lahko pa pomembno vpliva na to, ali se ženska v obdobju sprememb počuti razumljeno ali pa ima občutek, da se mora z vsem ukvarjati sama.
Če partner ne razume, zakaj je ženska bolj utrujena, zakaj slabše spi, zakaj se lahko spremeni njena spolna želja ali zakaj se njeno telo drugače odziva, lahko spremembe hitro postanejo vir konfliktov. Ne zato, ker bi bilo z odnosom ali ljubeznijo nujno kaj narobe, ampak ker si partnerja spremembe razlagata vsak po svoje.
Zato želimo, da je VIVAsfera zanimiva in koristna tudi za moške. Tudi oni gredo skozi svoje hormonske in telesne spremembe, o katerih se pogosto govori še manj. Na predavanju o hormonih bomo zato pogledali tudi, kaj se dogaja pri moških in kako se njihove spremembe razlikujejo od ženskih. Podobno bomo pri prehrani odprli vprašanje, ali in zakaj so lahko v določenih življenjskih obdobjih prehranske potrebe žensk in moških različne ter na kaj je pri tem smiselno biti pozoren.
Zdi se mi pomembno, da partner ne dobi samo informacij o tem, kaj se dogaja z ženskim telesom, ampak predvsem razume spremembe, ki jih doživlja njegova partnerka, in njihov vpliv na njuno vsakodnevno življenje in odnos. Tudi moški imajo v tem obdobju svoje telesne in hormonske spremembe, zato je pomembno, da o njih govorimo brez primerjanja, ampak z razumevanjem. Takšno znanje lahko zmanjša napačne interpretacije, olajša pogovor o potrebah in odpre tudi teme, o katerih se pari sicer težko pogovarjajo.
Zelo preprosto povedano: menopavza ne preverja ljubezni. Preverja kakovost odnosa. Pokaže, ali se znamo poslušati, prilagajati, pogovarjati in drug drugemu stati ob strani, ko se življenje spremeni.
Z okroglo mizo »Med rjuhami« odpirate teme spanja, intime in spolnosti, o katerih marsikdo še vedno težko govori. Zakaj ste želeli tudi ta del življenja obravnavati tako odkrito?
Ker kakovosti življenja ne moremo meriti samo s tem, koliko bolezni nimamo. V kakovost življenja sodijo tudi spanje, bližina, intimnost, spolnost in kakovost partnerskega odnosa.
Pri spolnosti je še posebej problematično, da se o težavah pogosto molči. Spremembe v (peri)menopavzi lahko vplivajo na spolno željo, vzburjenje, udobje in doživljanje spolnosti. Če ženska o tem ne govori, lahko težavo razume kot osebni neuspeh ali kot znak, da je z njenim odnosom nekaj narobe. Partner pa lahko spremembo razume kot zavračanje. Podobno je s spanjem. Dolgotrajno slab spanec ni samo neprijetnost, ampak vpliva na razpoloženje, energijo, zbranost in vsakodnevno funkcioniranje.
Prav zato smo želeli te teme odpreti na nekoliko drugačen način. »Med rjuhami« bo bolj sproščena in tudi nekoliko hudomušna okrogla miza, vendar vsebinsko zelo strokovno podkovana. Mislim, da je humor pri takšnih temah lahko zelo dobrodošel – ne zato, da bi težave banalizirali, ampak da odstranimo nekaj zadrege in ustvarimo prostor, v katerem se ljudje lažje prepoznajo in si upajo razmišljati tudi o vprašanjih, ki jih sicer morda ne bi izrekli na glas.
Ko se občinstvo nasmeji situaciji, ki jo je samo doživelo, se pogosto zgodi pomemben premik: »Aha, to se ne dogaja samo meni.« In prav to je eden od namenov te okrogle mize – da se o spanju, spolnosti, intimnosti in partnerskih odnosih pogovarjamo odprto, človeško in brez občutka, da je z nami nekaj narobe.
Zelo pomemben mi je tudi izbor moderatork. Ne iščem le nekoga, ki vodi pogovor, ampak osebo, ki zna začutiti temo, strokovnjake in predvsem občinstvo. Pomembno mi je, da razume koncept VIVAsfere ter zna povezati strokovnost, sproščenost in neposrednost – tudi s pravim vprašanjem ob pravem trenutku.
Hkrati pa želim jasno ločiti med humorjem in vsebino. Humor bo način, kako bomo temo približali, strokovno znanje pa bo tisto, ki bo dalo odgovor.
»Pomembno mi je, da (peri)menopavze ne enačimo s staranjem oziroma s starostjo. Staramo se od rojstva naprej. (Peri)menopavza pa je eno od življenjskih obdobij, ki ga ženska lahko preživlja tudi deset do petnajst let. To torej ni nekakšna končna postaja, ampak pomemben del življenjske poti,« je prepričana Mateja P. Kristanič.
Kaj želite, da obiskovalke in obiskovalci po koncu VIVAsfere odnesejo s seboj – poleg novega znanja tudi v odnosu do staranja, svojega telesa in prihodnjih življenjskih obdobij?
Predvsem želim, da odidejo z občutkom, da imajo več možnosti, kot se jim morda zdi. Ne želim, da bi bila VIVAsfera še en dogodek, po katerem človek domov odnese seznam dvajsetih stvari, ki jih mora začeti početi. Bolj pomembno se mi zdi, da razume nekaj osnovnih povezav in zna postaviti prava vprašanja – sebi in strokovnjakom.
Pomembno mi je tudi, da (peri)menopavze ne enačimo s staranjem oziroma s starostjo. Staramo se od rojstva naprej. (Peri)menopavza pa je eno od življenjskih obdobij, ki ga ženska lahko preživlja tudi deset do petnajst let. To torej ni nekakšna končna postaja, ampak pomemben del življenjske poti.
In prav tu vidim eno ključnih sporočil VIVAsfere: način, kako bomo živeli danes, pomembno vpliva na to, kako bomo živeli v prihodnjih desetletjih. Z znanjem, preventivo in dobrimi odločitvami lahko pomembno vplivamo na svoje zdravje, funkcionalnost in kakovost življenja. Ne moremo nadzorovati vsega, kar se bo z nami zgodilo, lahko pa vplivamo na marsikaj.
VIVAsfera zato ni konferenca o tem, kako ostati mlad. Je konferenca o tem, kako čim bolje živeti svoje življenje v vseh njegovih obdobjih – z močnim telesom, dobrimi odnosi, več razumevanja in manj strahu pred spremembami.
Foto: Marko Pigac, Natalija Jelušič (naslovna fotografija)
