Vipavska dolina navdušila Guardian z drugačnim receptom za turizem
Britanski Guardian je Vipavsko dolino predstavil kot eno od slovenskih turističnih zgodb, ki ji velja slediti. V obsežni reportaži jo opisuje kot destinacijo, kjer se turizem šele dobro razvija, domačini pa si želijo predvsem nekaj drugega kot množičen obisk – rast, ki bo ohranila značaj kraja, lokalno skupnost in način življenja.
AVTOR:
Zgled počasnega turizma
Članek z naslovom A slow travel success story in Slovenia’s secret valley je Guardian objavil 29. avgusta. Vipavsko dolino predstavlja kot območje, ki je bilo v turističnih vodnikih dolgo predvsem opomba ob omembi vina, danes pa vse bolj privablja obiskovalce, ki iščejo lokalno kulinariko, naravo, aktivnosti na prostem in manj obljudene destinacije.
Toda prav dejstvo, da dolina še ni postala množično obiskana, je po mnenju avtorice reportaže njena velika prednost.
Namesto velikih resortov družinske zgodbe
Guardian v ospredje postavlja predvsem majhne, lokalne ponudnike. Med drugim obišče Čilčevo domačijo v Pedrovu, kjer gostom postrežejo sire iz lastne sirarne, ter Wellba Planina, kjer sta Marko in Tereza Kobal staro kmetijo preoblikovala v butično nastanitev.
V zgodbi se prepletajo sirarji, vinogradniki, družinske kmetije in majhne nastanitve, ki obiskovalcu ne ponujajo le prenočišča ali obroka, temveč stik z življenjem v dolini. Posebno mesto imajo seveda tudi vino in kulinarika – od lokalnih vinskih kleti do Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono.
Prav takšno ponudbo kot svojo usmeritev izpostavlja tudi uradni turistični portal Vipavske doline. Vse občine destinacije so vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma, ponudba pa temelji na certificiranih zelenih nastanitvah, lokalnih pridelkih, sonaravnem kmetovanju in doživetjih, ki obiskovalce povezujejo z domačini.
S kolesom od vasi do vina
Vipavska dolina se v Guardianovi reportaži ne predstavlja kot kraj, kjer obiskovalec zgolj odkljuka znamenitosti. Pomemben del njene privlačnosti so kolesarjenje, pohodništvo, jadralno padalstvo, obisk kmetij ter pokušine lokalnih jedi in vin.
Tudi turistična ponudba destinacije je zasnovana v tem duhu. Med doživetji so denimo kolesarske ture med vinogradi in vasmi, pri katerih so postanki namenjeni spoznavanju lokalnih vin, hrane in zgodb prebivalcev.
Gre za pristop, ki ga danes pogosto označujemo kot počasni turizem: manj hitenja od ene znamenitosti do druge, več časa na enem območju ter več stika z lokalno skupnostjo, kulinariko in okoljem.
Nočejo postati naslednja velika vinska destinacija
Morda najzanimivejši del Guardianove zgodbe je ugotovitev, da med ljudmi, ki v Vipavski dolini razvijajo turistične posle, ni velike želje, da bi območje čim hitreje spremenili v naslednjo slavno evropsko vinsko destinacijo.
Ambicija je drugačna: ustvariti turizem, ki bo krajem omogočal razvoj in domačinom prinašal priložnosti, ne da bi zaradi njega izgubili tisto, zaradi česar so obiskovalci sploh prišli. Guardian to povzame kot željo po turizmu, ki kraju pomaga uspevati, ne da bi ga pri tem spremenil.
Prav v tem je drugačen recept Vipavske doline. V času, ko se številne evropske destinacije spopadajo s posledicami čezmernega turizma, tu poskušajo rast načrtovati, še preden bi ta postala problem.
In če je bila Vipavska dolina nekoč predvsem skriti kotiček med bolj znanimi slovenskimi destinacijami, Guardian opozarja, da verjetno ne bo prav dolgo ostala skrivnost.
Celoten članek iz Guardiana si lahko preberete na tej povezavi.
Foto: Dreamstime, Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipava
