Režiser Guy Montavon je v sodelovanju z dirigentom Robertom Gianolom skozi glasbeno-polifoni in odrsko dramatiko izrisal silovito vez med zgodbo o strasti, ljubosumju in izdaji ter človeškim razpoloženjem, ki ga Verdijev Otello prinaša. Orkester je pod Gianolovo taktirko uspel ohraniti glasbeni pomen opusa: mogočen, poln dinamičnih kontrastov, hkrati pa dovzeten za intimne, mehke trenutke. 

Posebej pohvale si zaslužijo solisti. Sabina Cvilak, Sung Kyu Park in Luka Brajnik so se izkazali z vokalno eleganco in odrsko karizmo. Njihove interpretacije so bile čustvene, a tehnično premišljene, ne le v glasovnem izrazu, temveč tudi v tem, kako so skozi lik doživljali in prikazali notranje konflikte in dramatično napetost. 

Scenografija, kostumografija in uprizoritveni elementi so prav tako dosegli nivo, ki ga lahko brez sramu primerjamo z večjimi evropskimi uprizoritvami. Wolfgang von Zoubek kot scenograf, pa tudi kostumograf in oblikovalec svetlobe, je ustvaril odrsko podobo, ki lepo zliva klasične elemente s simbolnimi poudarki, hladne in kamnite strukture, kontrast mehkega in trdega, svetloba, barvni ton stavkov… Vse to je prispevalo k atmosferi, ki je tako vizualno kot dramaturško naslikala Verdijevo tragedijo v vsej polnosti. 

Zbor in baletni elementi so predstavili dodatno plast dela, njihova prisotnost ni bila zgolj spremljevalna, temveč je krepila izražajnost in poglobila sam dogodek. Prav tako je dirigentska palica Gianolovega orkestrovskega uvoda poskrbela za velikost ter kakovost zvoka, ki ga Gallusova dvorana potrebuje, da Verdijev Otello resnično zaživi. 

Otello v izvedbi mariborske Opere in baleta je predstava, ki pokaže, da slovenska operna produkcija zmore, ne samo loviti, ampak dosegati standarde izvajanj, ki se ocenjujejo kot svetovni. Scenografija, glasbeni izvajalci, režija in tehnična izvedba so združili vizualno moč, vokalno dovršenost in čustveni naboj, ki obiskovalcem zares ostane v spominu.